Pirati razumemo, da naj bi šlo za varovanje potrošnikov. A postavlja se vprašanje. Ko bodo podjetja, ki imajo denar za registracijo nove hrane oz. svojih CBD produktov, začela z njihovo prodajo – ali bo takrat to dovoljeno tudi ostalim zainteresiranim predelovalcem/prodajalcem teh izdelkov? In to kljub temu, da le ti vloge niso vložili zaradi prej navedenih razlogov? S tem imamo v mislih domače kmetovalce in/ali mala podjetja, ki se že ali pa se še bodo začela ukvarjati s to dejavnostjo. 

Francel v težavah

Za boljšo predstavo si vzemimo primer kmeta (poimenujmo ga Francel), ki že nekaj let seje in prideluje industrijsko konopljo. Podjetje, ki bo finančno dovolj močno, da pridobi dovoljenje za predelavo in prodajo CBD izdelkov, pri našem kmetu Francelnu kupuje konopljino maso – pridelek štirih hektarjev. Preostali hektarji konopljine biomase mu ostanejo. Omenjeno podjetje iz te surovine izdela CBD izdelke in jih legalno začne prodajati. Po enakem postopku se izdelave CBD izdelkov loti tudi Francel sam.

Naš Francel ima kar nekaj finančnih težav, glavna vzroka teh sta za kmete preveč rigidna regulacija področja gojenja industrijske konoplje in pa negotovost prihodnosti panoge, ki mu jih že nekaj časa povzroča zdravstveni inšpektorat s svojo izredno slabo komunikacijo, ki tegob pridelovalcev konoplje preprosto ne upošteva. Na slovenskem trgu trenutno specializirani stroji, potrebni za učinkovitejše gojenje industrijske konopljem niso dostopni, saj trg še ni dovolj razvit, zato jih mora Francel sam prirejati za gojenje industrijske konoplje. Hkrati tudi izgublja stranke, saj nekatera manjša podjetja, ki ponujajo le nekaj izdelkov iz industrijske konoplje, te iz strahu pred inšpekcijami umikajo. 

Sedaj mora Francel še vložiti denar v registracijo svojih izdelkov (pa tudi postopek vložitve zahtevne vloge je prezahteven za posameznega kmetovalca) za pridobitev odobritve prodaje. 

Koga v resnici brani EFSA

Gre za enakovreden izdelek ki je enak izdelku, ki ga proizvaja omenjeno podjetje. Ali lahko sedaj po tolmačenju evropske zakonodaje s strani inšpektorata in ministrstev oba, tako Francel kot podjetje, ki je pridobilo dovoljenje, prodajata svoje izdelke? Ali bo Francelnu to onemogočeno oz. zakonsko prepovedano? Bo tako Francel le pridelovalec surovine, ali bo tej svoji pridelani surovini, v okviru dopolnilne dejavnosti, lahko dal dodano vrednost in tako svoji kmetiji priskrbel boljši finančni položaj? In bo tako finančno preskrbljen lahko potem tudi sledil trendom v konopljarski panogi in konkuriral velikim in močnim podjetjem? Ali pa bo ta ekskluziva predelave in prodaje samo za večja podjetja in korporacije. 

Trg industrijske konoplje je trenutno še vedno v fazi razvoja in ima ogromen potencial za prihodnjo rast. Če ga začnemo že v fazi rasti omejevati in preferirati velike proizvajalce in predelovalce nad manjšimi lahko hitro dosežemo oligopol, za potrošnika izredno škodljivo obliko trga. 

Kje je tukaj možnost prostega vstopa na trg? Mar Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za kmetijstvo nista všeč konkurenca in večje število prodajalcev na trgu? Bo Ministrstvo za kmetijstvo stopilo v bran našemu kmetu Francelnu? Pravzaprav je vprašanje, koga, v tem primeru “brani” EFSA in njena interpretacija, ki jo navedeni ministrstvi prakticirata? Potrošnike in male proizvajalce, ali interese posameznih večjih podjetij, ki si želijo z vplivom na vladne organe, prevzeti trg in po svoje postavljati cene in dostopnost izdelkov?

In kdor prvi pride, prvi melje. Zastarela in neurejena zakonodaja, povsem neprimerljiva s svetovnimi trendi, je bila velik udarec za slovenske kmetovalce, saj ni omogočala konkurenčnega sodelovanja na trgu. Žal, vsaj na področju konoplje, to ni prvič.

Birokracija in zakonodaja v Sloveniji sta na področju pridelave in predelave konoplje vedno zaostajali za svetom. Šele leta 1998 je prišla v veljavo Uredba o pridelavi navadne konoplje, ki je nadomestila podedovano prohibicijsko zakonodajo iz časov SFRJ.

Pogoji pridobitve dovoljenja so bili zelo zahtevni, zaradi česar se je za gojenje odločilo le malo ljudi in podjetnikov (6. člen Uredba o pridelavi konoplje ) manjka katerega zakona). Med drugim je uredba naložila varovanje pridelka na njivi s fizičnimi ovirami (ograja), fizičnim varovanjem, tehničnim varovanjem ali na drug primeren način, kar je seveda še dodatno odvračalo morebitne pridelovalce ter zviševalo stroškovno postavko pridelave.

Da zamujamo pomembno priložnost, je že leta 1998 prepoznal tudi Dolenjski list, ki je z naslovom “Napol že zamujena tržna niša – Končno dovoljeno gojiti konopljo”, ter s spremnim besedilom: “”Birokracija” vendarle popustila in po nekaj letih izdala uredbo – zdaj, ko so nas mnoge evropske države v tem pogledu že močno prehitele” Prvotno je bilo sicer dovoljeno  gojiti konopljo z do 0,3% vsebnostjo THC-ja ter novosadsko sorto konoplje (ki pa jo je prepovedala že naslednja uredba). Leta 2004 smo stopili v EU. Zakon se je v smeri dovoljene pridelave in predelave v prehranske in ostale namene uredil šele v sredini leta 2015 z dopolnitvijo takrat veljavnega pravilnika. In kot rečeno, kdor prvi pride, prvi melje. To žal, niso bili naši pridelovalci.

Še na nekaj bi na tem mestu želela opozoriti. Poleg tega, da prohibicija, kot jo poznamo danes, onemogoča gojenje konoplje na vrtu, na kmetijskih zemljiščih dovoljuje gojenje samo dovoljenih sort konoplje. Pridelovalcem je dovoljeno sejati konopljo z največ 0,2 % vsebnosti THC-ja, oz. semena iz nabora Evropske sortne liste, v katero zaradi višje vsebnosti THC-ja, niso vključene slovenske avtohtone sorte konoplje. Nujno je potreben dvig vsebnosti THC-ja za t.i. industrijsko konopljo do 1%. S tem se nabor sort razširi. Kmetje  bodo lažje izbrali primerno sorto za namen predelave, prav tako pa bi dvig dovoljene vsebnosti THC-ja zajel tudi slovenske sorte konoplje,. kajti Praviloma večja vsebnost THC-ja do te mere pomeni tudi boljšo sorto konoplje za namen pridelave. Prav tako pa bi dvig vsebnosti THC-ja zajel tudi slovenske sorte konoplje. Pomen ohranjanja avtohtonih sort rastlin bi moralo biti eno naših glavnih poslanstev. Čuvajmo avtohtona semena za bodoče rodove.