V najboljšem primeru kaže na to, da tisti, ki ta izraz uporablja, to naredi zato, ker nima pravih argumentov za zagovarjanje svojih stališč in zato potem poskuša s tovrstnimi »floskulami« diskreditirati nasprotnike, s katerimi se ne strinja.

Velikokrat, ko se na hitro uporabi takšno nalepko, ne gre za to, da argumentov ne bi bilo ali da je nalepka neprimerna, temveč gre za manko dobre vere v odvivajočem se dialogu. Argumenti so znani, zaključki debat so znani, čas je za “meta”-dialog. Problem necivilizirane sodobne izmenjave mnenj je skoraj deterministično določena glede na format medijev, v katerih se ta odvija: 1. visoka frekvenca izmenjave mnenj, 2. omejen prostor za podajo mnenj, 3. omejena pozornost, ki jo lahko v razumni meri pričakujemo od vseh sodelujočih, 4. pričakovanje, da bo naše mnenje, ne glede na čas, ki ga vložimo, imelo majhen učinek.

Na stran z majavim pomenom teh izrazov, ali je njihova uporaba v samem bistvu kdaj pa kdaj le upravičena? Absolutno. Vendar, za obrazložitev na slabo obiskanem blogu politične stranke ni niti prostora, niti računice, niti volje. 🙂