Komentarji na: Obsežna nedoločenost novega Državnega informacijskega oblaka

Avtor: Boštjan Tavčar

Boštjan Tavčar — Tue, 25 Nov 2014 18:47:17 +0000

Leta 2012 je sedanji generalni direktor Direktorata za informatiko in e-storitve skupaj s tedanjim državnim sekretarjem na Ministrstvu za obrambo vodil integracijo informatike na Ministrstvu za obrambo. Rezultati so bili porazni. Med drugim, je prišlo do enoletne zakasnitve pri uvajanju sistema samodejnega klica v sili iz vozil eCall in več kot polletnega nedelovanja tekstovnih klicev v slili za gluhe in naglušne SMS112.

Avtor: Miha

Miha — Mon, 17 Nov 2014 09:25:12 +0000

Centralizacija prinaša s seboj veliko pasti. Že samo en banalen primer…na kakšen način bodo zagotovili, da bo računalniška oprema “pravično” razdeljena po organih iz tega “Centra”? Ponavadi je minister, pod katerega bo sodil ta “Center” iz ene politične stranke, kar s seboj prinaša tveganje, da bodo bistveno bolje računalniško opremljena ministrstva iz “njegove” politične opcije, ostali pa bodo dobili drobtinice. Nadalje…kako naj bo minister nekega resorja odgovoren za svoje področje, če pa informatika sploh ne bo več pod njegovo pristojnostjo oziroma bo za to skrbel “Center”? Slovenska državna administracija je vendarle že tako informacijsko razvita, da so vsi ključni procesi informacijsko podprti. Ali ne bo imel ta “Center” dejansko bistveno večjo moč, kot se poskuša prikazati, saj bo s tem, ko bo določal prioritete razvoja na informacijskem področju posredno določal o prioritetah še na drugih področjih?

Avtor: Boštjan Tavčar

Boštjan Tavčar — Sun, 16 Nov 2014 19:37:59 +0000

@Stane, Kdo bo odločal o tem, kakšne bodo te storitve in kako kakovostne bodo (razpoložljive, zanesljive, varne, …). Ali bodo ustvarile monopolne ponudnike tehnologij in storitev in koliko bodo na koncu dejansko stale? …

Skratka vprašanj je več kot kvalificiranih odgovorov. Za uho dobro zvenečih floskul o 40% znižanju stroškov, ustvarjanju sinergij in podobnem ne štejem za kvalificirane odgovore.

Sistemov nacionalne varnosti ne samo da ne gre, ne sme se jih tlačiti v takšne oblake, če nam je kaj do varnosti.

Avtor: Stane

Stane — Wed, 12 Nov 2014 15:10:36 +0000

Zadeve bi se morali lotiti z vsaj malo soli. Ponujanje STORITEV je prava pot (ne pa neka megacentralizacija serverjev ipd). Obstaja nekaj naravnih kandidatov, ki bi se jih dalo uporabiti v splošno zadovoljstvo; recimo računovodske storitve, kadrovske evidence, javna naročila, ipd. Je pa tukaj en nevaren “haklc”. Storitev v oblaku je standardizirana, kar bo zahtevalo standardizacijo procesov v vseh ministrstvih, agencijah, upravnih enotah, bolnicah… vseh, ki uporabljajo te storitve. To se definitivno da narediti. In rešitev v oblaku omogoča tudi standardni nadzor: MF bo imelo takoj celotno poslovanje državne uprave pregledno pred seboj. In tu je jedro problema. Če v primeru katastrofalnega potresa 4 ure ni možno knjižit računov to res ni pomembno, saj takrat rešujemo dragocena življenja. To je samo izgovor za prikrivanje pravega problema. Pravi problem je v tem, da MF lahko takoj primerja nabavne cene pisarniškega materiala (ali katerikoli drugih stroškov) v agenciji A z nabavnimi cenami na ministrstvu B in na sodišču C; potem pa zna biti pošteno vroče.

Prava rešitev je kombinacija storitev iz oblaka (vsaj računovodske bi jaz kar zaukazal) in specifičnih storitev, ki se izvajajo lokalno (recimo specifičnih podatkov obrambe res nima smisla tlačit v cloud).

Avtor: Miha

Miha — Wed, 05 Nov 2014 14:16:14 +0000

K mojemu zgornjemu komentarju moram dodati še nekaj. Kakor vem večina državnih organov, ki so v ta projekt vključeni, sploh ne razpolaga z informacijami, ki so tu objavljene! Ta projekt se očitno izvaja v tajnosti oziroma brez kakšnega resnega sodelovanja ostalih državnih organov, kar možnosti za uspeh samo še dodatno znižuje. Vsekakor zelo zanimiv pa je dokument z oznako
4. MNZ: Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi…Na strani 137 so grafično prikazana tveganja in praktično vsa so koncentirana v kvadrantu, ki predstavlja visoko tveganje. Jaz moram reči da ne vidim smisla izvajanja projektov, s tako visoko stopnjo tveganja, razen če ne gre tu za pretiravanje oziroma iskanje alibija v primeru, da se projekt izkaže kot “failed”.

Avtor: Miha

Miha — Tue, 04 Nov 2014 11:12:26 +0000

Čeprav je sama ideja centralizacije državne informatike po moje smiselen projekt sem glede uspeha zelo skeptičen oziroma so možnosti po mojem mnenju praktično zanemarljive. Tu gre v prvi vrsti za centralizacijo denarja, ki se namenja informatiki in to je v interesu zlasti velikim ponudnikom (Microsoft, IBM…), ker je za pridobitev posla potrebno “podmazati” (vem, v Sloveniji ni korupcije, samo predpostavimo da je!) samo enega, ne pa cele verige. S centralizacijo naj bi prišle tudi odgovornosti in naloge, kar pa se zelo verjetno ne bo zgodilo. Kako to izgleda v praksi se je videlo v času Centra vlade za informatiko (CVI), saj so jih zanimala samo nekatera področja, ostalo pa je bilo povsem zanemarjeno in zato so državi organi bili prisiljeni formirati lastne IT službe. Sedaj gredo po isti poti nazaj, rezultat pa je znan vnaprej. Odgovarjal pa kot je že običaj v tej državi ne bo nihče, samo presedli se bodo na druge, dobro plačane stole!

Avtor: Boštjan Tavčar

Boštjan Tavčar — Mon, 27 Oct 2014 22:57:22 +0000

@Marko Pavlišič Očitno ste spregledali, da gre pri članku večinoma za navajanje dejstev, podprtih s priloženimi dokumenti. Zato trditve, da je to zanič ne razumem 😉 Glede informacijskega oblaka pa bi rad poudaril, da ni heroja, ki bi znal povedati, kakšna je njegova razpoložljivost in zanesljivost, še zlasti ob velikih naravnih in drugih nesrečah. Glede na to, da sem osebno odgovoren za delovanje informacijskih sistemov v takih primerih in da so le ti do sedaj vedno dobro delovali, sem dolžan opozoriti na tovrstno šarlatanstvo zagovornikov oblačnih storitev. O varnosti podatkov pa kdaj drugič

Avtor: Marko Pavlišič

Marko Pavlišič — Sat, 18 Oct 2014 06:54:35 +0000

Sama zgodba državnega računalniškega oblaka seveda ni nekaj, s čimer bi se bilo za hvaliti. In komentar “Hudobnega Volka” verjento ni daleč stran od resnice. Ampak tale celoten prispevek je pa vsaj toliko zanič kot to kar kritizira. Če je v resnici na strani zagovornikov močno izražen interes izvajalcev (verjento kar sedanjih) da gredo v novi krog prodaje svojih produktov in storitev, je tudi na drugi strani izjemno močan pritisk bo obdržanju dosedanjih pogodb in/ali zaposlitev. In tukaj naletimo na rak rano slovenske politike, ki je precej širše od tukaj obravnavane problematike. Gre namreč za nekompetentno vodenje in odločanje pri visoko strokovnih zadevah. Enostavno se javna uprava takšnih zadev ne zna lotiti.
Centralizacija do neke mere je seveda potrebna. Ampak pravi iziv ni tehnološka implementacija, ki jo nekako imajo v mislih predlagatelji, pa tudi tale kritik, ampak kako izvesti centralizacijo da hkrati ne izgubiš stika z konkretnimi procesi, uporabniki. Centralizacija ima smisel le, če bodo storitve še bolje podpirale procese, če bo delo uporabnikov še učinkovitejše in bodo TCO nižji. Če dosežem le slednje, ne pa tudi prvih dveh je to čisto mim.
Ideja, da hoče vsak urad imeti svojega “računalničarja” je razumeti predvsem v smislu, da bolj centralne rešitve pač niso zadovoljivo reševale njihovih problemov. In to je jedro težave “oblaka”. Če pa imaš “oblak” pa še “računalničarja” v vsakem uradu bo pa to težko ceneje, čeprav prikažeš tako lahko, saj gre njegova plača pač med plače uradnikov, pa je na papirju vse ok. Kako rešiti “centralizacijo” in ob tem obdržati želen nivo storitev brez lokalnega “računalničarja” pa je tisti res pravi iziv. Aja, seveda o tem pri oblikovanju oblaka ne razmišljajo.

Pa da vržem eno kost za glodanje. Modra zavarovalnica, ki je v 100% državni lasti in glavnina njihovega dela je upravljanje zaprtega pokojninskega sklada za javne uslužbence, se pravi so v bistvu podaljšana roka države, ima svoj IT že v oblaku. V force.com oblaku. Nazadnje ko sem gledal je bilo to v Kaliforniji. Podatke VSEH državnih uslužbencev obdelujejo v ZDA. Tja se prenašajo, obdelujejo in hranijo. To pa je oblačnost. Takšna in drugačna.

Državni računalniški oblak vsekakor da. Ampak dejansko kot storitev. Ne kot nakup nove opreme in zunanjih pogodb za vspostavitev in izobraževanje. Kar pa pomeni precej velike premike, predvsem v glavah, za katere pa ne vem, če smo že pripravljeni.

Avtor: Hudobni Volk

Hudobni Volk — Fri, 17 Oct 2014 16:03:27 +0000

Recite, da sem paranoik, ampak grem stavit, da smo spet žrtev nekega spretnega prodajalca olja, nalitega na kače: “Smo se dobili na kavici in tale stručko je povedal za neko novo reč, ki se ji reče oblak! Baje je to prihodnost računalništva in interneta… Pa še nekega znanca v Avstraliji ima, ki bi se prijavil na razpis in baje zadevo postavil za pol običajne cene!”

Avtor: Jure Repinc

Jure Repinc — Thu, 16 Oct 2014 21:07:12 +0000

Še malce dodatnega branja o računalništvu v oblakih: Who does that server really serve? → https://www.gnu.org/philosophy/who-does-that-server-really-serve.html