Avtor: Ana Tutaj

Ana Tutaj — Fri, 18 Mar 2016 18:05:17 +0000

Če begunec nima statusa begunca, to še ne pomeni, da ni begunec (brez statusa, seveda) in mu tega, da je begunec (brez statusa), ne moremo odreči; slovenščina je na srečo več kot zgolj pravni besednjak.

Avtor: Jure Plečnik

Jure Plečnik — Sat, 16 Jan 2016 13:01:07 +0000

Lep pozdrav, ravno danes sem pri študiju Evropske konvencije za človekove pravice (njeno dobro poznavanje je ključno pri enem od predmetov mojega magistrskega študija) in drugih tovrstnih pravnih aktov v zvezi z begunsko problematiko prišel na idejo, da bi na omrežju facebook, zaradi totalno primitivnih in bednih objav (95 %) ljudi nima pojma o tujski zakonodaji in splošnem institutu beguncev oz migrantov (vključno z našimi politiki) pojasnil pravni vidik navedene problematike, pa vidim da ste me že prehiteli (hvala Borut), prispevek je napisan za čisto desetko. V zvezi s tem pa ne najdem akta, ki bi dovoljeval prehod Slovenije, brez zaprosila za mednarodno zaščito. Zakonodaja (predvsem Dublinska uredba) namreč določa, da bi morali begunci za mednarodno zaščito zaprositi v prvi državi EU, če ne se jih lahko v skladu s predpisi vrne v državo izvora oz v državo, kjer so prvič zaprosili za mednarodno zašito. Ne najdem namreč predpisa, ki bi omogočal, da domnevni begunec pride na SLO mejo, in izrazi željo, da bo zaprosil za azil v Nemčiji. Trenutna zakonodaja tega namreč ne dopušča saj je zelo jasno določeno, da mora oseba zaprositi za mednarodno zaščito že v prvi državi, do odločitve pa ji mora država zagotavljati zgoraj navedene pravice. Za odgovor bom zelo hvaležen in še enkrat hvala za prispevek. 🙂

Komentarji na: Pravni in varnostni vidik problematike tujcev v Sloveniji

Avtor: Ana Tutaj

Avtor: Jure Plečnik