Vlada poskuša v zakon, namenjenem odpravljanju posledic epidemije (PKP7), podobno, kot je to storila pri skoraj vsakem protikoronskem paketu do sedaj, vsiliti člene, ki z reševanjem trenutne krize nimajo popolnoma nikakršne povezave.¹
Tako kot se je vlada spomladi spravila nad okoljevarstvenike in njihovo pravico do stranske udeležbe v upravnih postopkih, sedaj želi obračunati s tistimi, ki se financirajo iz sklada za nevladne organizacije.
Predlog ukinjanja sklada predstavniki vlade sicer branijo z dvigom deleža dohodnine, ki ga lahko namenimo nevladnim organizacijam iz 0,5 % na 1 %. Ta dvig pozdravljamo, čeprav smo sami že leta 2018 predlagali dvig na 2,5 %.³
Nenadno ukinjanje sklada sklada brez zagotovitve alternativnega vira sredstev je nesprejemljivo, saj to ogroža delovanje tistim organizacijam, ki se nanj zanašajo za svoje normalno delovanje in izvedbo projektov v javnem interesu.
Zgolj dvig deleža dohodnine, ki jo je moč nameniti, ni zadostna alternativa. Razlog, da toliko sredstev nikomur namenjene dohodnine (pribl. 5 milijonov evrov), iz katere se sklad polni, sploh ostaja nenamenjene, je predvsem v zapletenosti postopka za namenitev in pa slaba informiranost javnosti o koristnem delu nevladnikov. Teh problemov vlada ne naslavlja.
Čeprav menimo, da Rdeči križ, Karitas in podobne večje humanitarne organizacije ne bodo imele večjih težav izgubljena sredstva zaradi zvišanja odstotka donirane dohodnine sčasoma le nadoknaditi, pa nekatere organizacije iz manjših krajev in pa organizacije, katerih pomembne aktivnosti javnosti ostajajo manj znane, izpada še dolgo časa ali sploh nikoli ne bodo mogle nadomestiti. Z ukinjanjem sklada bodo močno oslabljene najbolj ranljive in marginalizirane skupine.
Obstoj takšnega sklada je koristen, saj se prek razpisnih pogojev lahko zahteva namensko rabo sredstev, ki je v dosedanjih razpisih bila predvsem večja profesionalizacija organizacij, ki je glede na relativno majhno število zaposlenih v tem sektorju nujno potrebna. V kolikor bo v prihodnje delež nenamenjenih sredstev iz naslova dohodnine postajal vse manjši, se bo slej ko prej moralo vzpostaviti dodatne vire financiranja profesionalizacije NVO.
Iz sedmega protikoronskega paketa bi se moralo izbrisati ne zgolj te, temveč tudi vse druge člene, ki se ne tičejo epidemije. Izkoriščanje nedopustnosti referenduma na protikoronske zakone in sprejemanje zakonodajnih sprememb mimo javne razprave sta še eni izmed pravno izredno spornih praks trenutne vlade: prt.si/pravnonevzdrzno
Hkrati tudi menimo, da je sistemsko financiranje NVO potrebno urediti z večjo in lažjo preglednostjo razpisov, na podlagi katerih se deli sredstva, kot tudi z javnim razkritjem članov in zapisnikov sej vseh komisij, ki o tem odločajo. Prav tako bi morali spodbujati rabo transparentnih bančnih računov (primer: prt.si/fio) za vse proračunske uporabnike, iz katerih bi javnosti bil ves čas dostopen pregled njihove tekoče porabe in dohodkov.
V primerjavi z evropskim povprečjem je nevladni sektor v Sloveniji vsaj trikrat bolj podhranjen.⁴ Potrebno ga je opolnomočiti in mu zagotavljati dodatna sredstva, saj je vir prostovoljskega in družbeno koristnega dela, ki družbi daje glas in podporo.