Agencija za varstvo konkurence je prevajalcem, članom Facebook skupine Prevajalci, na pomoč!, izdala opozorilo, ker so se ti v skupini pogovarjali o minimalni ceni storitev, ki bi jim še omogočala preživetje.¹
Velika večina prevajalcev je samostojnih podjetnikov, ki kljub univerzitetni izobrazbi s prevajanjem težko preživijo.²
Po navedbah Društva prevajalcev in tolmačev je eden izmed vzrokov za takšno stanje sistem javnega naročanja. Na javne razpise se lahko prijavijo zgolj prevajalske agencije, ki nato za izvedbo projektov najemajo prevajalce – samostojne podjetnike – in jim vsiljujejo lastno ceno in pogoje.
Kljub temu, da so zaradi tega prevajalci de facto v položaju prekarnih delojemalcev, jih Agencija za varstvo konkurence obravnava kot podjetja in ne kot fizične osebe ter jim tako odreka že zgolj pogovor o tem, da bi skupaj oblikovali le priporočeno tarifo, ki je drugim delavcem zagotovljena kot minimalna plača.
Sistem dela potrebuje temeljito reformo. Prekarne zaposlitve so v strmem porastu vse od pričetka finančne krize 2008. Izkoriščanje delavcev se je zaradi pomanjkljive zakonodaje in odsotnosti inšpekcijskih nadzorov močno razbohotilo.³
Seveda moramo ločevati samostojne podjetnike, ki se prostovoljno odrečejo varnosti redne zaposlitve v zameno za večjo svobodo in dobro plačilo, od tistih, ki jih v odprtje s.p.-ja prisili dejanski delodajalec. V slednjem primeru status samostojnega podjetnika zaradi nižjih davkov poglavitno služi izkoriščanju cenejše delovne sile, ki se ji odrekajo najosnovnejše pravice.
Tak sistem “prisilnih s.p.-jev”, ki je eden glavnih povzročiteljev prekarstva v Sloveniji, služi predvsem tistim podjetjem, ki ga znajo najbolje izigrati – v škodo delavcem in poštenim delodajalcem ter pokojninski in zdravstveni blagajni. Podjetja vedo, da z izkoriščanjem delavcev lažje dosežejo boljše poslovne rezultate. Tista, ki sistema ne izkoriščajo, pa so postavljena v slabši položaj v boju za obstanek na trgu.
Poleg tega, da tovrstno izkoriščanje s.p.-jev siromaši državno blagajno ter odvzema finančno stabilnost in samostojnost celotnim generacijam, počasi spodjeda že izborjene pravice čisto vseh delavcev.
Ponovno zapiranje javnega življenja bi lahko povzročilo tudi do 15% padec BDP-ja, skoraj dvakrat tolikšen, kot je bil leta 2008.⁴ Z gotovostjo lahko trdimo, da bo izigravanje zakonodaje in izkoriščanje delavcev postalo še toliko bolj privlačno.
Reformo sistema dela je zato potrebno izvesti čim prej. Ta mora temeljiti na poenotenju vseh sedanjih oblik zaposlitev (razen pogodb za nedoločen in določen čas) v enoten sistem priložnostnega dela, ki se ga bo lahko enostavno nadzorovalo.
Delavce se mora obravnavati kot to, kar so – delavci in ne podjetja. V kolikor se preživljajo le z lastnim delom, jim morajo pripadati enake pravice, kot tistim, ki so zaposleni za nedoločen čas.
² Položaj in delo samozaposlenega prevajalca v Sloveniji, Tina Benčina (2019)
