Vlada si želi s predlogi treh medijskih zakonov dodatno podrediti javne medije. Z zakonom o RTV bi ji odvzeli del javnih sredstev in jih preusmerili k zasebnim medijem. Delež sredstev RTV bi se preusmeril tudi na STA, za katero je predvidena popolna podreditev vladnemu kadrovanju.¹
S to rošado se poskuša dodatno finančno izčrpati RTV ter izsiliti vladi bolj naklonjeno uredniško politiko, obenem pa ji podeliti moč, da po želji imenuje in razrešuje nadzornike STA.
Izkušnje z zakonom o RTV iz leta 2005 kažejo, da se na povečevanje vpliva politike na javne medije po menjavi vlad rado pozabi, zato se načrtovanih sprememb v STA nikakor ne sme prezreti.²
Podobno kot smo predlagali za RTV³, predlagamo, da se STA popolnoma obveže k delovanju v javnemu interesu in zagotovi njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.
Financiranje STA iz RTV prispevka pa je nesmiselno ravno toliko, kot je nesmiseln sam prispevek, predlog o ukinitvi katerega smo že podali: prt.si/ukinitevprispevka
STA bi dostop do svojih vsebin morala popolnoma odpreti javnosti. Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato bi javni mediji morali biti tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA pa bi morala dopolnjevati proračunska.
¹ prt.si/zsta (6.-9. člen)