Anonimni avtor
* Avtorjem omogočamo anonimnost, saj nekateri še ne želijo biti asociirani kot člani stranke. Za več informacij se obrnite na zapisi@piratskastranka.si.
Vsi blog zapisi

Dosežki piratskih poslancev v Evropskem parlamentu

22. april, 2014 (nazadnje posodobljeno: 7. maj, 2018)
Objavljeno v kategoriji: Razno
swed_mep_amilija_engstrom

Zelo sva ponosna na vse, kar sva s pomočjo [svoje] strategije dosegla v Bruslju, čeprav sta najina bila le dva mandata od približno 750, kar je približno 0,27 % glasov v Evropskem parlamentu« – Christian Engström, evropski poslanec Švedske piratske stranke v Evropskem parlamentu

V zadnjih evrovolitvah leta 2009 je Švedski piratski stranki uspelo zbrati 7,1 % glasov. Tako je Christian Engström postal prvi piratski evroposlanec v EP, leta 2011 pa se mu je kot druga piratska evroposlanka pridružila Amelia Andersdotter (ko je Lizbonska pogodba povečala število mandatov v EP). Od takrat sta oba piratska evroposlanca skupaj dosegla številne spremembe.

Štiri glavne zmage piratskih evroposlancev:

Ustavitev sporazuma ACTA
Z aktivnim delovanjem v EP in s pomočjo zunanjih protestov proti sporazumu ACTA (predvsem na Poljskem) sta dosegla, da je leta 2012 Evropski parlament zavrnil sporazum ACTA. To je bil trgovski sporazum, ki bi zmanjšal svobodo na spletu, carinskim službam podelil pravice do pregledovanja trdih diskov, mobilnih telefonov in spominskih kartic ter povečal moč industrije avtorskih pravic v njeni sveti vojni proti delivcem podatkov.

Obramba pred »tremi napakami«
Telekomunikacijski paket je prispeval k temu, bi žrtev odklopa interneta zaradi deljenja podatkov bila deležna vsaj poštenega sojenja. Ta sprememba je bila ena od zadev, ki jih je Christian Engström uspel spraviti skozi v končnih pogajanjih o sporazumu. Ta sprememba je francoskemu sistemu »treh napak«, ki je temeljil na zakonu Hadopi, povsem porezala kremplje. Hadopi je bil podlaga za milijone opozorilnih pisem, a le en delivec podatkov je zaradi njega izgubil dostop do spleta za kratka dva tedna, zdaj pa je govora o njegovi ukinitvi.

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je prevzela stališča Piratov o deljenju podatkov
Piratska evroposlanca sta se odločila pridružiti Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze v EP. Oktobra 2011 se je Skupina odločila prevzeti stališča o deljenju podatkov, za katere sta se zavzemala švedska piratska evroposlanca.

Varovanje nevtralnosti spleta
Piratska evroposlanca sta se aktivno zavzemala za nevtralnost spleta in proti uvedbi »posebnih storitev«, ki bi bile deležne posebne obravnave na spletu. Na glasovanju, 3. aprila, je koalicija levosredinskih in liberalnih poslancev podprla amandmaje, ki so ponudnikom dostopa do spleta preprečili manipulacijo in blokiranje dostopa do določenih spletnih strani.

Poleg teh štirih poglavitnih dosežkov, pa sta piratska evroposlanca v svojih mandatih dosegla tudi številne dodatne cilje:

  • Branila sta pravico ljudi do odločanja o lastnih podatkih (kar bo zaključeno v uredbi o varstvu podatkov v naslednjem mandatu).
  • Napisala sta knjigo Zakaj reforma avtorskega prava (kmalu natisnjeno tudi v slovenščini – op. PSS), ki je bila razdeljena vsem evroposlancem.
  • Delala sta za pravico slepih in slabovidnih do večje dostopnosti do literature. Pred tem so že obstajale izjeme v avtorskem pravu glede pretvorbe knjig v njim lažje dostopne oblike (npr. v Braillovo pisavo), kar pa je bilo urejeno na nacionalni ravni. Zdaj je »Evropski parlament odločno izrazil podporo za obvezujočo mednarodno pogodbo pod okriljem Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.«
  • Omogočila sta večjo dostopnost »osirotelih del«. Septembra 2012 je EP spremenil direktivo, s čimer je povečal digitalizacijo osirotelih del (žal še zmeraj z določeno ravnijo kompenzacije, če se avtor naknadno najde).
  • Borila sta se proti dajatvam za avtorske pravice, pri čemer ju je podprlo veliko drugih evroposlancev.
  • Povečala sta transparentnost avtorskih agencij v Evropi (npr. SAZAS) z Direktivo o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic. Borila sta se tudi za pravico avtorjev, da svoja dela izdajo pod odprto oz. svobodno licenco.
  • Izborila sta izjemo v zakonodaji o blagovnih znamkah, ki izrecno onemogoča, da bi lastnik blagovne znamke drugim onemogočil uporabo le-te v umetniških delih, družbeni kritiki in primerjavi ter opisih izdelkov.
  • Dosegla sta še zmeraj trajajočo začasno zamrznitev sporazuma SWIFT – programa o nadzorovanju financiranja teroristov. SWIFT bi ZDA podelil dostop do vseh evropskih bančnih transakcij, vendar so zbirali več podatkov, kot je bilo dogovorjeno.
  • Uspelo jima je, da je Parlament obsodil način, na katerega Visa, Mastercard in Paypal zlorabljajo svojo moč z ustvarjanjem bančnih blokad. »Parlament je prepričan, da je oblikovanje objektivnih pravil, ki določajo okoliščine in postopke za enostransko zavrnitev programov za plačevanje s karticami, v javnem interesu.«
  • Pomagala sta ustvariti najvišjo dovoljeno ceno za gostovanje pri tujih mobilnih operaterjih znotraj EU. Žal je ta še zmeraj izredno visoka – okoli 20-kratnik lokalne cene za prenos podatkov.
  • Sodelovala sta pri oblikovanju uredbe o varstvu podatkov z namenom vpeljave vseevropske uredbe za varstvo osebnih podatkov. »Podatkovni lobi« se je izredno potrudil, da je uredba ostala kolikor je le mogoče neškodljiva zanje.
  • Trudila sta se za povečanje svobode v direktivi o tobaku, ki je grozila z omejevanjem pravic glede elektronskih cigaret in uparjalnikov.
  • Borila sta se proti korupciji, zlasti v primeru #dalligate tobacco (pdf). (Poskusi podkupljanja v namen spremembe zakonodaje).
  • Aktivno sta se borila proti TTIP in se zavzemala za kar največjo mogočo transparentnost med pogajanji.
  • Borila sta se proti monopolom velikih telekomunikacijskih operaterjev ter se zavzemala za investicije v bodočo evropsko spletno infrastrukturo z najvišjimi mogočimi hitrostmi.
  • Širila sta zavest o pravici vsakogar do rezultatov raziskav in do več jasnosti in transparentnosti pri raziskavah za patente.
  • Borila sta se za strategijo, ki vključuje »digitalno svobodo«, ki jo je EU zdaj sprejela kot del svoje zunanje politike.
  • Pomagala sta pri večanju demokratičnosti in dostopnosti razprave o avtorskih pravicah tudi drugim ljudem, ne zgolj lobistom. To je povzročilo eksplozijo več kot 11.000 odgovorov na to javno razpravo.
  • Ljudem sta približala delovanje EP in prikazala delo enega piratskih evroposlancev s spletno serijo exile6e.

Ta povzetek ciljev (in nekaj projektov v delu) ni izčrpen, prikazuje pa vsaj nekaj dosežkov piratskih evroposlancev v EP v zadnjem mandatu.


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.