V Sloveniji potrebujemo RTV, odprto civilni družbi in javnosti na splošno, prek neposrednih volitev programskih svetnikov. To je najboljša obramba pred enoumjem strank, ki smo mu vse bolj priča.
Zakon o RTV iz leta 2005 jo je popolnoma podredil vladam, civilni družbi pa odvzel praktično ves vpliv, ki ga je ta imela na uredniško politiko javne televizije.
Le nekaj dni pred razkritjem namere o reformi RTV aprila 2005 je tedanji minister za finance Janševe vlade Andrej Bajuk v medijih obračunaval z novinarji javne televizije in napovedoval čistke urednikov. Te grožnje so se nato uresničile v obliki zakona, ki ga je pripravil Branko Grims. Grims je zakon ljudem prodajal, češ da se bo z njegovim sprejetjem prispevek znižal, kljub temu da je bil poglavitni učinek reforme le podreditev javnega medija oblasti.¹
Zakon je bil po dolgotrajnem rovarjenju septembra naposled sprejet in sicer po opravljenem referendumu o zakonu o RTV Slovenija. Na tem je skupaj glasovalo 504.925 volivcev. 50,30 odstotka se jih je izreklo za zakon, 48,92 odstotka pa proti. Odločilnih je bilo 6.971 glasov, kar je kakor, da je usodo slovenskega naroda odločil samo Mengeš.²
Vzvodi politizacije RTV so tičali v spremembah ureditev vodstvenih organov, točneje programskega sveta in nadzornega odbora oz. sveta.
Med 1994-2005 je programski svet štel 25 članov, od tega jih je bilo 15 imenovanih iz strani civilnodružbenih organizacij. Od 2005 naprej pa ima od skupno 29 programskih svetnikov Državni zbor zadnjo besedo pri izbiri kar enaindvajsetih, še dva pa sta izbrana s strani Predsednika Republike. Nadzorni odbor pa se je preimenovalo v svet, večino članov se je dodelilo v imenovanje Vladi, podeljene pa so jim bile še nove pristojnosti vodenja poslovanja in sprejemanja finančnega načrta.³
Kasnejšim vladam se ureditev ni zdela sporna, najverjetneje ravno zato, ker so sedaj bile one tiste, ki so imele možnost podrediti si RTV. Skozi leta je vpliv politike prinesel vidno poslabšanje poročevalskega dela programa, ki se je s tako imenovanim “uravnoteženim poročanjem” spremenil v soočanje enega enoumja strank z drugim, daleč od tega, čemur bi lahko rekli pluralizem obveščanja.
Programski svet RTV je potrebno popolnoma odvezati vsakršnega vpliva DZ ali Vlade in izbiro svetnikov vrniti javnosti in civilnodružbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bi morali imeti predvsem gledalci in poslušalci sami, za kar predlagamo uvedbo volitev članov programskega sveta.
Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. V izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta bi potrjevanje nadzornikov predlaganih s strani Vlade moralo potekati izključno z dvotretjinsko večino poslancev DZ.
