Nacionalni energetski načrt, ki sloni skoraj izključno na sončnih elektrarnah, je popolnoma zgrešen, saj nas bo dolgoročno zavezal k nadaljnji rabi fosilnih goriv, odvisnosti od uvoza in visokim stroškom električne energije.
Po zadnjem osnutku Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki so ga predstavili na Ministrstvu za infrastrukturo, je do 2030 predvidena namestitev 1350MW sončnih elektrarn in poraba skupno štirih milijard evrov za “zeleni preobrat”.
Sončne elektrarne imajo v zimskih mesecih, ko je poraba energije najvišja, izredno nizko proizvodnjo. Ponoči ne proizvajajo elektrike, zato se lahko dnevni izkoristek spusti pod 4%. Ob rasti porabe električne energije bomo tako še bolj postali odvisni od uvoza.
Ker je naše elektroenergetsko omrežje zgrajeno za napajanje preko sistemskih elektrarn na stabilni frekvenci, so za decentralizacijo potrebne dodatne investicije. NEPN predvideva investicije v racionalno rabo in nadgradnjo elektroenergetskega omrežja, ki bi nas stale kar 22 milijard evrov!
NEPN tudi ne upošteva potrebe po obsežnih investicijah v baterije ali druge oblike shranjevanja energije, ki bi jih sončne elektrarne potrebovale za zviševanje svojega izkoristka.
Nov blok Jedrske elektrarne Krško, ki v načrtu ni predviden, bi stal 5 milijard evrov, po pridobitvi dovoljenj pa bi lahko bil zgrajen in vključen v omrežje v petih letih.
Omrežje je za drugi blok že pripravljeno, NEK-2 bi imel dolgo življenjsko dobo (do 70 let), zagotavljal pa bi stabilno oskrbo s cenovno ugodno elektriko brez izpustov toplogrednih plinov. Z njim bi si zagotovili tudi čas za bolj premišljeno energetsko politiko, ki ne bi bila odvisna od uvoza iz sosednjih držav.
V kolikor bo ta načrt predan Evropski komisiji se bo Slovenija zavezala k novi katastrofi, ki bi nekajkrat prekašala preplačano sanacijo bank.
