Vse izjave

Fracking naj se zakonsko prepove!

15. september, 2020
Objavljeno v kategoriji: Ekologija

Fracking je metoda za pridobivanja nafte in zemeljskega plina, pri kateri se z visokotlačnim vbrizgavanjem mešanice vode, peska in kemikalij lomi geološke plasti, v katerih so ujeti fosilni energenti.

Metoda ima kopico negativnih vplivov na okolje; med 2-6 % načrpanega plina uide v ozračje, uhajanje snovi, ki se jih uporablja v procesu, pa zastruplja vodo in zrak.¹ Proces je visoko rizičen v čisto vseh fazah; od lomljenja plasti do črpanja nafte in plina ter na koncu tudi odlaganja visoko kontaminirane odpadne vode, ki se jo v procesu uporablja. 

Lokalno prebivalstvo je podvrženo riziku pogostejšega pojavljanja respiratornih bolezni, sam proces pa porabi ogromne količine vode in ogroža podtalnico. Ameriška agencija za varstvo okolja je leta 2015 zabeležila več kot 150 razlitij, povezanih s frackingom, od katerih jih je 13 doseglo tudi površinske vode.²

Fracking se je pričel uporabljati že v 40. letih prejšnjega stoletja, a je s tehnološkimi inovacijami proces močno napredoval tako, da omogoča profitabilno ekstrakcijo energentov iz do sedaj nedostopnih nahajališč. Proces je mamljiv predvsem tistim državam, ki so svoje lažje dostopne zaloge fosilnih goriv že počrpale – po zaslugi frackinga so ZDA leta 2018 postale vodilna država v proizvodnji zemeljskega plina, pred Rusijo in Savdsko Arabijo.³

Britanska korporacija Ascent Resources že vse od leta 2015, ko je zaprosila za dovoljenje za izgradnjo plinske rafinerije v Petišovcih, vrši pritisk nad Ministrstvom za okolje in prostor in Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), da bi jim pri črpanju plina dovolili tudi hidravlično stimulacijo.⁴ Pri tem so se posluževali pritiskov in groženj, kar je pokazal tudi notranji nadzor ministra Lebna nad ARSO.⁵ Zadeva je odnesla tedanjega direktorja agencije Joška Kneza, sam minister pa je bil deležen nadaljnjih groženj in blatenja s strani podjetja.⁶

ARSO je nato lani odločil, da je za fracking potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Zaradi velikega območja podtalnice ter bližine varovanih območij Natura 2000 je velika verjetnost, da podjetje dovoljenja ne bi dobilo. 

Korporacija, ki je sicer registrirana na Deviških otokih, sedaj Sloveniji grozi s 50 milijonskim investicijskim sporom zaradi zavlačevanja postopka. Menimo, da gre pri tej potezi za zadnji poskus pritiska na državne institucije, da postopek, zavlačevan ravno zaradi pritiskov podjetja na ARSO, izvedejo čim hitreje in čim bolj površno ter tako brez ustrezno izvedenih študij izdajo dovoljenje za fracking.⁷

ARSO je za leto 2019 izdala poročilo o slabem stanju za vodno telo Murske kotline, ki ga izredno obremenjuje že tamkajšnje kmetijstvo. Razlitje kontaminirane odpadne vode produkta frackinga bi pomenilo ekološko katastrofo za celotno Pomurje.⁸

Obsežna nahajališča fosilnih goriv v Murski formaciji, bi znala tudi v prihodnje biti tarča korporacij, ki bi s frackingom želele dostopati do sicer precej globoko zakopanih in za konvencionalno izkoriščanje nedobičkonosnih zalog.⁹ Zato bi bilo smiselno fracking zakonsko tudi popolnoma prepovedati, tako kot so to storile nekatere druge evropske države¹⁰ in kot je to že v veljavi za geološko shranjevanje ogljikovega dioksida.¹¹

 

¹ prt.si/frackingmetan

² prt.si/EPAhfstudy

³ prt.si/usenergy

prt.si/plinskarafinerije

prt.si/ascenttozba

prt.si/ascentgroznje

prt.si/ascenttozba2

prt.si/murskakotlina

⁹ GEOLOGIJA 54/1, 97–120, Ljubljana 2011

¹⁰ prt.si/frackingpodrzavah

¹¹ prt.si/ZVO (166.a člen)