Tokratno dovoljenje za kvotni odstrel 115 medvedov (od tega kar 80 mladičev) je izdala ARSO s strokovno podlago, ki jo je pripravil Zavod za gozdove. Ta navaja povečano število konfliktov v zadnjih letih, ne pa tudi obsega izvajanja zaščitnih ukrepov in dokazov o njihovi neučinkovitosti, ki so v skladu z evropsko zakonodajo nujni sestavni del podlage za kakršenkoli odstrel.
Po dveh neuspešnih poskusih sprejetja odloka o kvotnem odstrelu, ki jih je razveljavilo Upravno sodišče, se je lansko leto vlada Marjana Šarca odločila zlorabiti institut interventnega zakona. 200 medvedov in 11 volkov se je postrelilo še preden bi Ustavno sodišče zakon lahko razveljavilo. Ta je bil po večmesečni obravnavi s strani US tudi razveljavljen z obrazložitvijo, da krši načelo delitve oblasti, ker se je z njim izvršna oblast postavila nad sodno.
Rjavi medved je po evropski habitatni direktivi zaščitena vrsta in vsakršen masovni odstrel mimo mnenj naravovarstvene stroke, kot smo mu bili priča lani, je nezakonit. To je potrdila tudi oktobrska sodba Sodišča Evropske unije proti finski agenciji za divjad.
S sodbo so bili določeni strogi pogoji za odločbe o odstrelu, ki morajo biti podkrepljene s konkretnimi študijami, tako o sami populaciji kot o nastali škodi in neučinkovitosti zaščitnih ukrepov.
Na vprašanje evropske poslanke Ljudmile Novak, zakaj so smernice v vseh državah enake ne glede na obseg medvedje populacije, je komisar Virginijus Sinkevičius odgovoril, da je odstrel zaščitenih živalskih vrst dovoljen le kot skrajni ukrep, ter da Evropska komisija spodbuja predvsem zaščitne ukrepe. Te EU v polni meri tudi subvencionira.
Krivda za neizvajanje zaščitnih ukrepov leži na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki sredstev EU ne črpa v razpoložljivem obsegu in namesto 100% nudi le 90% subvencije, kar rejce drobnice odvrača od namestitve zaščitnih ograj in uporabe pastirskih psov.
Odstrel je v tem primeru ne samo nezakonit, temveč tudi popolnoma brez smisla, saj ne zagotavlja dejanske rešitve zares konfliktnih primerov ponavljajoče se škode, ki bodo nato morali biti še naknadno odstreljeni po posamičnih odločbah. Prav tako pa se zaradi pavšalnega odstrela mladičev ogroža dolgoročna genetska raznovrstnost populacije.
Slediti določbam evropske habitatne direktive, spodbujati izvajanje ustreznih zaščitnih ukrepov in odloke za odstrel izdajati na podlagi strokovnih ocen, je v navzkrižju z interesi skupin, ki stojijo v ozadju pritiskov za izvedbo kvotnih odstrelov, saj trajnostno upravljanje z zvermi še zdaleč ni kratkoročno dobičkonosno.
Naravovarstvene organizacije so na dovoljenje že napovedale pritožbo. Vsekakor pričakujemo, da se bo nov nezakonit in nestrokoven masovni poseg v slovensko naravo tudi tokrat razveljavilo.
