Vse izjave

Učinkovitejše delovanje organov, ki to ni?

28. januar, 2015
Objavljeno v kategoriji: Odločitve sodišč, Pravna država, Zakonodaja

Vrhovno sodišče skrajšuje rok za osebne vročitveS sprejemom načelnega pravnega mnenja[1] velja, da bodo sodišča štela, da se petnajstdnevni rok za osebne vročitve po 87. členu ZUP lahko izteče tudi na dela proste dneve oziroma da se v primeru izteka roka na dela proste dneve ta ne podaljšuje na prvi naslednji delovni dan. Torej če se vaš rok za vročitev izteče na nedeljo, je dan, v katerem lahko zadevo uredite sedaj petek, ne ponedeljek.

Povečana učinkovitost uprave na račun državljanov!

S stališča boljšega (bolj učinkovitega) delovanja upravnih in sodnih organov se vsekakor zdi, da gre za rešitev, ki bo poenotila in pospešila postopke odločanja.

Kaj pa to pomeni za uporabnike upravnih storitev, torej podjetja in organizacije ter seveda državljanke in državljane? Lahko rečemo, da nič dobrega, saj gre za potencialni poseg v človekove pravice, takšen ukrep namreč lahko negativno vpliva na pravico do pritožbe.

Konkretno gre za primer, ko dobimo pošiljko s strani upravnega ali sodnega organa, ki jo je potrebno osebno vročiti naslovniku.

Primer izračuna

Prvega v mesecu vam organ skuša osebno vročiti pošiljko in vam je ne uspe.
Do sprejema mnenja je bila formula za izračun: D (je dan prve vročitve) + 15 dni. Torej je bil zadnji dan za prevzem 16. v mesecu, če je bil to dela prost dan, pa celo naslednji delovni dan.

Po sprejemu mnenja formula načeloma ostaja ista. Zadnji dan za prevzem ostaja 16. v mesecu, vendar je v primeru, da je ta dan nedelja, prevzem sedaj možen le do petka. To pomeni, da je zadnji efektivni dan 14. in ne več 17. (ponedeljek), kot je bilo do sedaj.

Ker se na podlagi datuma vročitve izračunavajo roki za pritožbo, gre za še kako pomemben ukrep, ki državljankam in državljanom potencialno krajša čas za pripravo odgovora organu. Ti imamo zaradi te odločitve na razpolago različno število dni za pripravo pritožbe, kar jih de facto postavlja v neenake položaje in je lahko osnova za ustavno presojo[2].

Komu ali čemu je namenjena država?

Naj zaključimo s pohvalo, saj je s stališča poenotenja sodne prakse to vsekakor primeren ukrep, ker je popolnoma nedopustno in neustavno, da različni sodni senati enaka vprašanja obravnavajo različno! Skrb vzbujajoč pa je trend krčenja pravic strank v korist učinkovitega delovanja države, saj bi nenazadnje lahko poenotili prakso tako, da vsem priznajo večjo mero pravic(e) in ne manjšo!

Ker nenazadnje – ali država obstaja zaradi nas ali mi zaradi države?


[1] – V prvi polovici januarja je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obvestilo javnost, da je na Občni seji dne 14. januarja 2015 sprejelo načelno pravno mnenje o izvrševanju četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glasi:

»Pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP in četrtega odstavka 142. člena ZPP se določbi drugega odstavka 101. člena ZUP in četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upoštevata.«.

[2] – Glej. 14. in 22. člen Ustave RS, Ur.l. 33I/1991 in novele