Aprila je Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak izvedel dvoletni odvzem pravice do pridobitve statusa stranskih udeležencev v postopkih izdajanja okoljevarstvenega dovoljenja večini doslej upravičenih organizacij.¹ Hkrati pa se je združilo postopke izdaje okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja, kar dopušča gradnjo objektov brez pravnomočno izdanega okoljevarstvenega dovoljenja; tovrstna praksa je po evropski zakonodaji nedopustna.²
Okoljevarstvene organizacije so na sporne člene zakonov vložile ustavno pritožbo, na podlagi katere je Ustavno sodišče zamrznilo izvajanje večine.³ A skoraj dvomesečno časovno okno je bilo s strani MOP in investitorjev že izkoriščeno za pričetek novega integriranega postopka za gradnjo hidroelektrarne Mokrice, iz katerega neuspešno poskušajo izključiti Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki je v preteklosti že uspelo opozoriti na procesne napake pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, ki je bilo nato razveljavljeno.⁴ Društvo se je pred kratkim skušalo iz procesa izključiti tudi na podlagi ponarejenega dopisa.⁵
DPRS opozarja, da potrebne raziskave, ki jih je od investitorja lani zahtevalo Upravno sodišče, še vedno niso bile priložene. Te sicer nakazujejo, da gradnja HE lahko pomembno vpliva na dve območji Natura 2000 in da ukrepi, ki naj bi bili omilitveni, niso učinkoviti.⁴
Kot da zaostrovanje pogojev še ne bi bilo dovolj, pa so investitorji sprožili t.i. “postopek prevlade”,⁶ namen katerega je dokazovanje, da je hidroelektrarna Mokrice energetsko tako bistvenega pomena,⁷ da lahko ignoriramo ohranjanje narave in škodljive vplive na okolje kar pometemo pod preprogo.
DPRS je, kot stranski upravičenec v postopku prevlade, prejelo kar 3000 strani dokumentacije ob le 21 dnevnemu roku za oddajo pripomb, kar predstavlja zalogaj, ki so mu težko kos še mlini državnih institucij, kaj šele večinoma prostovoljske ekipe neprofitnih društev.
Napake in zavajanja s strani investitorjev so sicer dokaj očitne; dokumentacija po pričakovanjih povsem ignorira razsodbo Upravnega sodišča⁴ in ne vključuje vseh potrebnih raziskav. Analiza pa je izvedena z naslanjanjem na zaveze iz porazno zasnovanega NEPN, ⁸ ki ga je februarja v Bruselj poslala Šarčeva vlada in se poskuša popolnoma izogniti primerjavi z dejanskimi alternativnimi viri energije, torej drugim blokom jedrske elektrarne, napram kateremu je HE Mokrice energetsko povsem neznatna investicija.
Pri celotnem projektu vsekakor ne gre pozabiti niti očitnega konflikta interesov ministra Vizjaka, ki je bil pri družbi HESS odgovoren za pripravo dokumentacije za HE mokrice.⁹
