V času epidemije se s strani vlade in predstavnikov NIJZ pričakuje komunikacijo, ki bi državljanom pojasnjevala situacijo, ter jim z ustreznimi informacijami prikazala celotno sliko zakaj so sprejeti ukrepi potrebni, kakšen je njihov predviden čas trajanja in kaj so njihovi cilji.
Vlada pa preko Jelka Kacina večjega dela javnosti ni zmožna nagovoriti. Strategija komuniciranja je arhaična in popolnoma neprimerna današnjemu času.
Retorika Jelka Kacina izvira iz obvladovanja izrednih razmer vojnega stanja 90. let, s čimer pa trenutna epidemija nikakor ni primerljiva.
Grožnje prebivalstvu z zaostrovanjem ukrepov, v kolikor ti ne bodo poslušni, so popolnoma neprimerne in imajo pri nekaterih celo nasproten učinek.
Takšna oblika komunikacije je v trenutkih, ko je samoizolacija in zanašanje na odgovornost državljanov eden najpomembnejših dejavnikov za zajezitev epidemije, povsem neodgovorna in škodljiva.
