Delitve ljudi na manjše skupine so bile vedno orodje elit za lažje doseganje svojih ciljev.
Nekaj časa nazaj je trenutni predsednik države ob neljubem retoričnem spodrsljaju, ki je bilo iz populističnih razlogov vzeto iz konteksta, označil nekatere teme za drugorazredne ob konkretni tematiki.
Tudi ta dogodek je eden izmed mnogih, začenši skoraj sto let nazaj, ki sestavljajo t.i. kulturni boj na slovenskem. Ljudje pa radi pograbijo vsako kost za grizenje in žvečenje ter se še preveč radi delijo. Na naše, vaše, bele, črne, rdeče, in še kakšne. A v resnici smo vsi le odtenki enega, torej nismo črni ali beli, temveč sivi. Ne rdeči ali beli, ampak rožnati. Te nesmiselne delitve služijo vsem ostalim, le tem, ki se delijo ne.
V luči aktualnega dogajanja v Sloveniji je vedno bolj čutiti trend povečanja tovrstnih delitev. Problem tega ni le manjša moč razdrobljenih (civilno)družbenih skupin, problem je tudi navijaštvo, nekritično gledanje »naših«, zlivanje gnojnice po »njihovih«, nenazadnje tudi pozaba ali vsaj odrivanje drugih problemov, ki so načeloma precej bolj resni in prizadenejo vse nas, tako »naše«, kot »njihove«.
Mnogokrat se sliši izraz drugorazredni državljan, še posebej v povezavi s preteklimi krivicami, ki jih je v določenem zgodovinskem obdobju doživela ena takih skupin ljudi. A s poudarjanjem tega in neprenehanjem deljenja se najprej grobo krši pieteta do posameznikov, žrtev krivic, najsi so bili krivi ali nedolžni, o mrtvih pač vse dobro! Še tako grobe besede ali ideološko pogojeni ukrepi, ki ne skrivajo maščevalnosti v ozadju, ne bodo popravili niti ene od narejenih krivic. Nobena žrtev terorja (s katere koli strani) ne bo postala manj žrtev, poskusimo se raje iz preteklosti naučiti nekaj modrosti. Naj se delitve ne ponovijo, še manj pa takšni načini delovanja do (so)ljudi!
Nadalje se s tem megli probleme, ki nas tarejo sedaj, tukaj in to vsaj veliko večino nas (99%!), kaj šele pogled v prihodnost. To nam obljubljajo svetlo, pa bo res? Drugorazredni državljan je danes tako priseljenec, izbrisani, študent družboslovja, bolnik, ženska, javni uslužbenec, ipd., skratka vsak, ki je “drugačen”.
Zgodovinski trenutek, v katerem se nahajamo, to je potrebno priznati, ni najslabši možen. Pravzaprav je težko najti podobnega v smislu ravni civilnih pravic, ki jih ljudje danes imamo. V to sodi tako svoboda govora, združevanja, takega in drugačnega delovanja, do pravičnega sojenja, ipd. Vsega tega velika večina ljudi na svetu še danes nima oziroma o tem lahko le sanja, gledano nazaj v zgodovinska obdobja pa prav tako. Seveda so bile svetle izjeme, a te so žal le potrditev pravila. Pojavlja pa se drug problem in sicer prevlada ekonomskih dejavnikov nad drugimi. Tako obsesivno gledamo na ekonomske dejavnike, da pozabljamo, da so to le eni izmed gradnikov družbe. Vsekakor ne moremo porabiti več, kot imamo, kar radi izjavljajo mnogi, a po drugi strani, redka je investicija, ki bazira bolj na prihrankih, kot na posojilih. Bistven tako ni način pridobitve kapitala, temveč uspešnost investicije.
Zaradi tako močnega vpliva ekonomskih dejavnikov in trenda pretoka kapitala “od spodaj navzgor” se danes zopet dogajajo tektonski premiki v družbi. Družbena enakost postaja vedno manjša, bogati postajajo vse bogatejši, vedno več ljudi je na pragu revščine ali revnih, srednjega sloja pa vedno manj. Za zdravje družbe, še posebej demokracije, je močan srednji sloj bistven, saj v nasprotju z bogataši nima ozkih interesov bogatitve kapitala, za razliko od revnih pa ima možnost in zanimanje do družbenega udejstvovanja. Pa četudi je to sodelovanje v lokalnem društvu za poslikavo glinenih palčkov. Tako drugorazrednost danes lahko opazimo bolj v t.i. zaposlenih revnih, prekarnih delavcih, socialno ogroženih, itd. Drugorazredni državljani so vse šibke skupine državljanov in teh je žal iz ekonomskih razlogov vedno več.
Za konec naj se povrnem k pojmu drugorazredni državljan. Je to torej določena družbenaskupina? Ali postajamo to vedno bolj vsi, ki nismo del ozke kapitalske elite? Verjamem, da si moramo odgovor na to vprašanje poiskati sami in združiti svoje moči in sile ter pozvati k spremembam, ki drugorazrednosti ne bodo dopuščale! Proti vsiljenim delitvam se je potrebno boriti do zadnjega diha. Več nas bo, lažje bo, pa tudi bolj veselo!
Pridružite se nam pod piratsko zastavo!
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.