Pravni in varnostni vidik problematike tujcev v Sloveniji

Na področju Republike Slovenije veljata dva zakona, ki urejata tovrstno problematiko:

• Zakon o tujcih in
• Zakon o mednarodni zaščiti.

Prvi ureja pogoje in načine vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji, drugi pa postopek za priznanje in odvzem, trajanje in vsebino mednarodne zaščite.

Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije

Slovenija je leta 2002 sprejela resolucijo, v kateri obravnava splošne usmeritve glede migracijske politike. Resolucija Slovenijo zavezuje, da mora pri obravnavanju migracij:

• ravnati solidarno ob upoštevanju načela mednarodne delitve bremen in odgovornosti, vendar hkrati upoštevati vidik nezakonitih migracij, 
• ravnati odgovorno do svoje države in državljanov ter zagotoviti in ohraniti razvoj identitete slovenskega naroda in 
• preprečevati nezakonite migracije.

Opredelitev pojmov

Razlikovati moramo med tremi pojmi:

• tujec je vsaka oseba z drugim državljanstvom (ali brez njega), ki vstopi v RS,
• prosilec za mednarodno zaščito je vsaka oseba tretje države (države izven EU ali oseba brez državljanstva), ki je v RS podala popolno prošnjo za priznanje mednarodne zaščite (t. i. azil),
• begunec je vsaka oseba tretje države (države izven EU ali oseba brez državljanstva), ki ji je bila priznana zaščita iz prejšnjega odstavka.

Ko torej govorimo o beguncih, ki vstopajo na območje RS, govorimo o tujcih; begunci postanejo šele, ko jim je ta status v skladu z mednarodnim pravom in pravom RS tudi priznan.

Kdo lahko zaprosi za mednarodno zaščito?

Za mednarodno zaščito ali azil lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni:

• da je v matični državi sistematično preganjan zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti,
• da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njegovo življenje ali svoboda oziroma bi bil lahko izpostavljen mučenju  ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.

Za priznanje statusa begunca mora tujec okoliščine izkazati utemeljeno in verodostojno. V prvem primeru gre za t. i. “klasičen azil”, v drugem pa se tujcu ne prizna statusa begunca, temveč se mu prizna t. i. subsidiarna zaščita.

Beguncu odločba, s katero se mu podeli azil, velja kot dovoljenje za stalno prebivanje na območju RS, odločba, s katero se prizna subsidiarna zaščita, pa kot dovoljenje za začasno prebivanje v RS.

Resno škodo, ki jo mora izkazati tujec kot posledico preganjanja v matični državi, zajema 28. člen Zakona o mednarodni zaščiti, ki je:

• smrtna kazen ali usmrtitev;
• mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi;
• resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

Kot torej vidimo, je za podelitev azila potrebno utemeljeno in verodostojno izkazati sistematično preganjanje zaradi svojega političnega prepričanja oz. verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. V nobenem primeru se azil ne podeljuje zaradi ekonomskih razlogov, niti ni mogoča mednarodna zaščita za tranzit države ali kaj podobnega. Tujci, ki matično državo zapuščajo iz ekonomskih razlogov, morajo ravnati striktno po zakonih o tujcih države, skozi katero potujejo (upoštevanje vizumskega režima ipd.).

Postopek pridobitve t. i. azila ter nastanitev

Tujec mora prošnjo za priznanje mednarodne zaščite podati v najkrajšem času od vstopa v Republiko Slovenijo in ne šele, ko ga pri prehodu države zalotijo organi pregona – v tem primeru je že izkazan dvom o upravičenosti do mednarodne zaščite, (v  21. in 35. členu Zakona o mednarodni zaščiti).

Tujec, ki ima namen zaprositi za azil, mora imeti namen ostati na območju RS. Vsako nesodelovanje z državnim organom (npr. odklonitev odvzetja prstnih odtisov) v postopku azila ali zapustitev prostorov nastanitve pred izdajo odločbe šteje za umik prošnje, kar pomeni, da je tujec na območju RS ilegalno in ga je potrebno v skladu z Zakonom o tujcih odstraniti iz države in vrniti matični državi (ali prvi varni državi).

Tujca se v postopku pridobitve azila nastani v azilnem domu, v njegovi izpostavi, izjemoma pa tudi razseli v prostore drugih ustreznih institucij oziroma se mu ob izpolnjevanju pogojev omogoči zasebno nastanitev, pri čemer mora biti tujcu zagotovljena nastanitev, prehrana, obleka, obutev in higienske potrebščine (poglavje X. Zakona o mednarodni zaščiti), prejema pa tudi žepnino, če nima nobenih lastnih sredstev.

Dolžnosti prosilcev za azil

Tujec mora v postopku pridobitve azila v skladu z 88. členom Zakona o mednarodni zaščiti:

• ves čas spoštovati pravni red Republike Slovenije;
• biti vedno dosegljiv pristojnemu organu, se odzivati na njegova vabila in se podrejati njegovim ukrepom;
• uradni osebi nemudoma predložiti vse dokumente, ki so pomembni za obravnavanje njegove prošnje;
• sodelovati pri ugotavljanju istovetnosti;
• dovoliti, da uradna oseba njega in predmete, ki jih ima pri sebi, pri vstopu v azilni dom ali njegovo izpostavo pregleda;
• dovoliti, da ga uradna oseba fotografira, odvzame prstne odtise in po predhodnem obvestilu posname ustne izjave, podane v postopku;
• v najkrajšem možnem času utemeljiti svojo prošnjo in po resnici predstaviti okoliščine in dejstva, potrebna za utemeljitev prošnje;
• prepričljivo in verodostojno obrazložiti razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, še zlasti če ni drugih razpoložljivih dokazov.

Neupoštevanje in nesodelovanje v postopku šteje za umik prošnje in pomeni razlog, da se tujca lahko odstrani v matično državo (oz. varno tretjo državo, če odstranitev v matično državo ni mogoča) po določbah Zakona o tujcih.

Posebni postopki – sprejem tujcev iz drugih držav EU

Status begunca se lahko prizna tudi državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva, ki so v Republiko Slovenijo sprejeti na podlagi letne kvote (določi jo Vlada RS), pri čemer mora oseba v skladu z 71. členom Zakona o mednarodni zaščiti:

• izpolnjevati pogoje za podelitev statusa begunca po Zakonu o mednarodni zaščiti, ki velja v RS
• se nahajati v državi, kjer je varna pred preganjanjem in kjer pogoji bivanja niso primerni za integracijo beguncev.

Republika Slovenija lahko sprejme tudi vnaprej določeno število oseb, ki jim je bil status begunca že podeljen v drugi državi članici EU (delitev bremena med državami članicami EU). Kljub temu je RS dolžna preverjati, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za podelitev statusa po našem zakonu (Zakon o mednarodni zaščiti), dejansko stanje pa se ugotavlja na podlagi dokumentacije, ki jo pridobi država, v kateri je begunec dobil status begunca. Priznanje statusa begunca v RS je mogoče samo, če oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa begunca po naši zakonodaji, sicer se odstrani v matično državo ali prvo varno tretjo državo.

Kdo ne more pridobiti statusa begunca?

Najpomembnejši razlogi, ki izključujejo podelitev statusa begunca prosilcu (in se ugotavljajo v postopku pridobitve azila), opredeljeni v 5. členu Zakona o mednarodni zaščiti, so:

• utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot jih določajo mednarodni akti;
• utemeljen sum, da je pred vstopom v Republiko Slovenijo storil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave v drugi državi, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev;
• utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov.

Najpomembnejši razlogi, ki izključujejo podelitev subsidiarne zaščite prosilcu (in se ugotavljajo v postopku pridobitve azila), pa so:

• storitev kaznivega dejanja proti miru, vojnega zločina ali zločina proti človeštvu, kot so opredeljeni v mednarodnih pogodbah ali predpisih, ki določajo takšna kazniva dejanja;
• storitev hudega kaznivega dejanja;
• storitev dejanj, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov;
• predstavljanje nevarnosti za varnost Republike Slovenije.
• za prejšnje tri alineje velja tudi napeljevanje k tovrstnim dejanjem
• prosilec je pred sprejemom v Republiko Slovenijo storil eno ali več kaznivih dejanj, za katere je v Republiki Sloveniji zagrožena zaporna kazen in zapustil izvorno državo izključno zato, da bi se izognil sankcijam, ki so posledica teh dejanj investigate this site.

V primeru, da se v postopku ugotovijo takšna dejstva in okoliščine, se prosilca odstrani iz države po določbah Zakona o tujcih.

Integracija

Ne smemo pozabiti, da mora država po priznanju statusa beguncem zagotoviti:           

• udeležbo na tečaju slovenskega jezika ter tečaju spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve,
• osebni integracijski načrt in
• spremljanje individualnega napredka vsakega begunca.

Predlogi in ostalo

Glede na to, da je Češka republika izkoristila možnost, da sama odloča o tem, katere kategorije tujcev bo sprejela v svojo državo, predlagam, da enako stori tudi Republika Slovenija. Zakon o mednarodni zaščiti v 15 in 16.b. členu Zakona o mednarodni zaščiti opredeljuje, da morajo ranljive osebe s posebnimi potrebami dobiti posebno skrb. Te osebe so zlasti:

• mladoletniki in mladoletniki brez spremstva
• invalidne osebe in osebe z motnjami v duševnem zdravju
• starejši ljudje
• nosečnice
• starši samohranilci z mladoletnimi otroki
• žrtve trgovine z ljudmi in žrtve posilstva ter mučenja

Hkrati je potrebno upoštevati še načelo ohranjanja enotnosti družine.

Republika Slovenija naj torej zagotovi sprejem tujcev, ki spadajo v te kategorije, saj so v skladu z mednarodno zakonodajo in tudi našo zakonodajo ti najbolj potrebni pomoči, pa tudi z varnostnega vidika daleč najmanj problematični.

Ker tujci prihajajo iz zdravstveno bolj rizičnih območij, pa tudi način potovanja in prebivanja do zdaj predstavljata povečano tveganje za razvoj in prenos različnih nalezljivih bolezni, pozivam Vlado RS, da ravna tako, da bo to zdravstveno tveganje čim manjše (zagotovitev primerne zaščitne opreme za vse uradne oz. druge osebe, ki bodo v neposrednem stiku s tujci), javno opozarjanje na primerne samozaščitne ukrepe (večkratno razkuževanje prostorov ipd.).

Nikakor pa ne morem pristati na nastanitev tujcev v objekte, kot je mladinsko zdravilišče Debeli rtič, ki je namenjeno zdravljenju otrok in mladostnikov, ki imajo zlasti različne respiratorne težave, ter letovanju otrok socialno ogroženih družin. Nesprejemljivo je, da otroci nosijo večji del bremena kot preostala populacija.

Vlada RS naj nemudoma zagotovi druge primerne objekte (ne dvomim, da jih ima). V primeru, da bodo tujci vseeno nastanjeni v Mladinskem zdravilišču Debeli Rtič skupaj z otroki z respiratornimi zdravstvenimi težavami, pa zahtevam, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo preprečila povečanje tveganja za prenos nalezljivih bolezni in povečanje tveganja za poslabšanje stanja teh otrok.

Hkrati pozivam Vlado RS, da se z enako vnemo loti tudi reševanja socialnih razmer državljanov Republike Slovenije, kjer na pragu revščine ali pod njim živi že med 15 in 20 odstotkov prebivalcev, ter tistim najbolj ogroženim v skladu z načelom odgovornosti do svoje države in državljanov iz Resolucije o migracijski politiki dodeli enake pravice, kot jih bojo imeli prosilci za azil (predvsem brezplačno nastanitev, hrano, obleko, obutev in higienske potrebščine), saj si – tako kot begunci – mnogi tega ne morejo privoščiti.