Izpostaviti se in posredovati informacije o okoriščanju z javnim denarjem je za mnoge posameznike še vedno pretvegana odločitev. Dokler bodo obstajale možnosti fizičnega, psihičnega ali ekonomskega obračunavanja z žvižgači in njihovimi bližnjimi, bodo mnogi izmed njih še naprej ostajali tiho. Državni milijoni pa bodo izginjali v zasebne žepe prijateljev funkcionarjev, ki so na oblasti.
Evropski parlament je pred letom dni sprejel direktivo o zaščiti žvižgaštva, za katero imajo države članice še leto dni časa za prenos v nacionalno zakonodajo.
Direktiva prepoznava strah pred povračilnimi ukrepi, težave z zagotavljanjem anonimnosti in odsotnost ustreznih kanalov za poročanje z jasno definiranimi časovnimi roki za povratno informacijo žvižgačem, kot glavne razloge, zakaj velik delež potencialnih žvižgačev na koncu ne spregovori.
Kanale anonimnega poročanja moramo vzpostaviti v vseh državnih podjetjih in institucijah z določenimi roki za odgovor, ki prijavitelju, v kolikor odgovor v določenem času ni bil podan, omogočajo poročanje višjim kanalom. Tako bi se ustvarjala sledljivosti verige odgovornosti.
Definicije prepovedanih povračilnih ukrepov nad žvižgači, kot jih pozna zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pa potrebujejo obširno razširitev.
Eden redkih portalov, ki omogoča povsem anonimno žvižganje informacij pri nas, je portal zvizgac.si, s katerim upravlja Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji. Postopek temelji na odprtokodni tehnologiji SecureDrop, ki ob pravilni rabi omogoča popolno zaščito identitete posameznikov — tudi pred novinarji samimi.
