Vsi blog zapisi

Marko Pušnik – nosilec Piratskega modela UTD

22. januar, 2019

Avtomatizacija, prekarne zaposlitve, socialna bomba: grožnje, ki jih želimo Pirati rešiti z uvedbo Piratskega modela UTD.

Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Univerzalni temeljni dohodek
Objavljeno v kategoriji: Univerzalni Temeljni Dohodek

Pri Piratih si pet mesecev. S čim smo te prepričali?

Prepričalo me je predvsem to, da je to stranka mladih. Veliko imamo mladih članov. Poleg tega se ukvarjam z IT-jem. Tudi pri Piratih je veliko takih ljudi. Ukvarjamo se s problemi informacijske družbe. Zanima me tema Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) in videl sem, da so Pirati temu naklonjeni. Zato sem se pridružil.

Sodelovanje sem si od začetka predstavljal nekoliko drugače, bolj v obliki IT podpore. Morda nekaj v zvezi z aktivizmom, deljenjem letakov. Nikoli si nisem mislil, da bom lahko koordiniral temo, kot je UTD. V tem trenutku me to, da lahko peljem projekt, kot sem si ga zamislil, s strokovno podporo zaposlenih v stranki, zelo navdušuje. Pri tem sodelujejo tudi strokovnjaki iz univerz in gospodarstva. Rekel bi, da sem s Pirati na “isti frekvenci”.

Kako se je programski razvojnik lotil oblikovanja modela UTD za politično stranko?

Na začetku me je zanimal kot družbena tema. Zavedal sem se, da bi z UTD-jem družba imela rešitev za prihodnost, modela pa sem se lotil tako, da sem pred začetkom pisanja raziskal, kaj je do sedaj že bilo narejeno. Od dr. Valerije Korošec s Pedagoške Fakultete Univerze v Mariboru sem povzel model, ki je bil namenjen za uveljavitev v Sloveniji.

Model je sicer iz leta 2010, a mislim, da bi se ga lahko z izboljšavami uvedlo tudi danes. Testirala in potrdila sta ga tudi OECD (2017) in IMF (2017 in 2018). Prijetno me je presenetilo, da uveljavitev UTD-ja ne bi imela negativnih posledic na gospodarstvo, pozitivno pa bi učinkovala na družbo.

Ideja UTD-ja se že nekaj časa pojavlja v slovenski javnosti. Mnogi menijo, da je povsem utopična. Zakaj bi jo po tvojem lahko Pirati dobro izpeljali?

Mnogi menijo, da je utopična predvsem zato, ker poznajo površen opis UTD-ja. Poznamo dve bolj znani različici. Prva, bolj popularna, je, da vsi mesečno dobimo npr. 500 evrov, kar bo državo stalo 2 milijona krat 500 evrov, kar se preračuna v 12 milijard evrov. To je utopična ideja UTD-ja, ki je preveč optimistična. Zato sem vzel model dr. Koroščeve, ki ne zahteva dodatnih finančnih virov, saj le prerazporeja že obstoječa sredstva v proračunu. Mnenja sem, da je treba o teh prednostih UTD-ja ljudi izobraziti, saj bomo s le primerno razlago ljudem lahko bolje predstavili UTD, ki ni samo utopija.

Denar ne raste na drevesih, človek je plačan za dodano vrednost, ki jo doprinese podjetju. Kako se v to idejo umešča UTD?

Ljudje smo res plačani za dodano vrednost. A vzemimo si za primer avtomatizacijo: ljudje, ki danes delajo, bodo kaj kmalu brez službe. Slovenija je na drugem mestu po številu delovnih mest v EU, ki bodo zelo hitro avtomatizirana: to je praktično celoten proizvodni sektor, približno 200.000 ljudi. Dodana vrednost ljudi je delo za takšnim ali drugačnim tekočim trakom. Ko bodo zaradi avtomatizacije ostali brez dela, bodo (p)ostali brezposelni. Kaj se bo zgodilo? Če bomo imeli visoko število brezposelnih, nam bo sledila socialna bomba. Tega si ne želimo, zato hočem, da imajo ti ljudje vsaj neko minimalno zagotovilo za preživetje ter s tem možnost in čas, da se prešolajo.

A vsem ta možnost ne bo odprta: vse šivilje ne bodo imele možnosti postati skrbnice za ostarele. Ti ljudje bodo, najverjetneje in na mojo veliko žalost, postali večni brezposelni. Tem pa bomo morali zagotoviti vsaj minimalne zneske za preživetje. V tem vidim tudi rešitev za prekarno zaposlene, saj dinamična delovna mesta ne predstavljajo zagotovljenega preživetja. Kot drugo pa UTD vidim kot človekovo pravico. Danes smo kot družba že dovolj bogati, da lahko zagotovimo minimalno preživetje ljudem že samo zato, ker so ljudje. To se mi zdi kot bistven razlog za obstoj UTD-ja.

Kakšne izkušnje imaš pri sodelovanju z akademskimi strokovnjaki? Koliko ti pomagajo Piratski prostovoljci? Kako bi ti pri projektu UTD lahko pomagal človek, ki hoče postati aktivni podpornik Piratov?

S sodelovanjem z akademskim strokovnjakom, profesorjem Srečkom Dragošem iz fakultete za socialno delo, ki je strokovnjak za in podpornik UTD-ja, sem zelo zadovoljen. Podaril mi je ogromno znanja, predstavil in predal kontakte ljudi iz tega področja, poučil me je o učinkih UTD-ja na Slovenijo, o učinkih na našo mrežo socialne pomoči, tudi kako bi vplival na slovensko birokracijo. Ne dvomim, da bova še naprej sodelovala.

Piratske prostovoljce, ki bi mi pomagali pri projektu, tudi sam iščem. V veliko oporo mi je do sedaj bila operativa stranke, pri pisanju blogov, urejanju dela in tekstov, pri rokovanju s potekom projekta, itd. Želim si, da bi pri projektu zbral čim več ljudi, naj bodo Pirati ali ne.

Nimamo še idealnega modela UTD, trenuten model potrebuje posodobitev. Tukaj si predvsem želim pomoči pri modeliranju samega modela, pri raznih marketinških stvareh, recimo spletna stran za projekt UTD, pri pisanju člankov, zbiranju informacij. Prav bi mi prišli tudi aktivisti in prostovoljci, ki bi pomagali pri deljenju letakov in idej o UTD. S prostovoljci želim ustvariti gibanje za vpis UTD-ja v slovensko Ustavo.


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.