Pirati smo že marca letos po razglasitvi epidemije predlagali uvedbo kriznega temeljnega dohodka, s katerim bi omilili upad potrošnje, ter tako prispevali k hitrejšemu okrevanju gospodarstva.
Vlada se je namesto bolj splošnega in vseobsegajočega pristopa raje odločila za razdrobljene pakete pomoči v obliki kriznih dodatkov za upokojence (66,44 mil.), študente (11,25 mil.), velike družine (3,7 mil.) in prejemnike socialne pomoči (7,46 mil.), ter za pomoč samostojnim podjetnikom, ki so zaradi epidemije ostali brez dohodkov.
Po drugi strani pa se paketi ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki so v primerjavi z drugimi evropskimi državami bili sprejeti mesec dni prepozno, realizirajo izredno počasi, saj 2 milijardi težka poroštvena shema za pomoč podjetjem še vedno ne deluje.
Analiza gospodarske aktivnosti glede na porabo električne energije, ki jo je pripravil ekonomist Jože P. Damijan kaže, da dosedanji vladni ukrepi niso dovolj učinkoviti, saj gospodarstvo še ni pričelo zares okrevati. Ob nadaljnji odsotnosti ukrepov za spodbujanje večje potrošnje bi se lahko recesija močno poglobila, kar bo prineslo tudi visoko brezposelnost, saj bodo podjetja delavce, ki so do sedaj bili na čakanju, pričela odpuščati.
Napovedi letnega padca BDP s strani UMAR-ja se gibljejo med 7,6% in 15%, odvisno od zaostrovanja razmer in morebitnega drugega vala. Za primerjavo: v krizi leta 2009 je padec BDP znašal 7,8%.
V izogib dodatni ekonomski stagnaciji in povečanju brezposelnosti bi vlada morala ukrepati z direktno pomočjo majhnim in srednje velikim podjetjem, ter predvsem s spodbujanjem potrošnje prek direktnih nakazil državljanom v obliki kriznega temeljnega dohodka.
Ena izmed bolj enostavnih oblik izvedbe KTD bi bilo direktno mesečno izplačilo kriznega temeljnega dohodka vsem polnoletnim državljanom po formuli 700,00€ – x*0,4.
Spremenljivka x označuje povprečni mesečni dohodek osebe gledano na lansko leto, 700,00€ pa znaša mesečni prag revščine, zato je smiselno, da kakršenkoli socialni transfer, ki vključuje besedo “temeljni”, načrtujemo na podlagi te številke. Koeficient 0,4 je bil izbran zato, ker tudi prejemnikom povprečne plače zagotavlja 193€ priliva.
Pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka predlagamo izvzem preživnin, otroških dodatkov in vseh drugih socialnih transferjev, ki niso direktno namenjeni posamezniku, ki jih prejema. Predlagamo tudi, da se staršem samohranilcem povprečni mesečni dohodek deli s številom oseb v gospodinjstvu.
Osebe z manjšimi dohodki imajo večjo verjetnost, da denar porabijo za nakupe osnovnih življenjskih potrebščin, plačilo najemnin ter poravnavo zapadlih obrokov posojil, kar bi se zelo hitro poznalo na takojšnjem dvigu potrošnje. Pri osebah, ki prejemajo dohodke višje od praga revščine pa je večja verjetnost, da bodo dodatni denar privarčevale za kasnejšo porabo (avtomobil, stanovanje, nov pralni stroj …). Ukrep bo zato imel pozitiven vpliv na agregatno povpraševanje tudi po koncu svojega trajanja.
Naš model sicer ni popoln, saj informacije o strukturi prebivalstva glede na višino dohodka niso javno dostopne in tako ne moremo oceniti točne bremenitve državne blagajne. Naše grobe ocene stroška izvedbe ukrepa se gibljejo med 500 in 700 milijoni evrov na mesec.
Zaradi velikih odstopanj pri napovedih globine gospodarske krize, pa je težko oceniti, koliko mesecev bi izplačila bilo smiselno izvajati, da bi z njimi dosegli želene makroekonomske učinke. Glede na analize UMAR-ja o verjetnosti porabe oziroma varčevanja prejetih sredstev s strani posameznih dohodkovnih skupin bi lahko prilagodili tudi koeficient za izračun končnega izplačila KTD posamezniku.
Vlada se je letos po okvirnih ocenah z izdajo obveznic zadolžila za dodatnih 5,4 milijard evrov, oziroma za skoraj 2600 € dodatnega dolga na prebivalca, zato krizni temeljni dohodek ne bi smel predstavljati pretiranega finančnega zalogaja, sploh če upoštevamo vse pozitivne učinke, ki jih bo imel na gospodarstvo.
Ne glede na to, kakšen model bi bil na koncu izbran kot najbolj primeren, je pomembno, da se ukrep izvede na tak način, da je hkrati socialen in pa makroekonomsko smiseln in ne zgolj način “kupovanja” glasov volilnih baz parlamentarnih strank, brez vidnega pozitivnega učinka na gospodarstvo in v nezadostnem znesku, da bi komurkoli dejansko z njim lajšali socialno stisko.
Temeljni dohodek v času recesije ne bi povzročil znatnega povišanja cen: prt.si/jtharvey
Dodatno branje glede monetarnega financiranja UTD: prt.si/utd
