Preglavice “intelektualne lastnine”, avtomatizacije, neobrzdanega nadzora in nevtralnosti interneta se v primerjavi s težavo “plačevanja položnic” in težavo “ prinašanja hrane na mizo” zdijo nepomembne.
Svet se spreminja in to hitreje, kot si kdorkoli od nas želi priznati. Koncept, v katerem je človeštvo živelo stoletja: “delam → dobim denar → kupim hrano” se podira. Prihodnost in digitalizacija, ki jo naši politiki tako radi valjajo po ustih, ne “prihaja”. Digitalizacija je prišla že eno desetletje nazaj. Vse, kar se dogaja danes, je zaradi politike, ki se z digitalizacijo ni soočila. Zamujamo prednosti digitalizacije in trpimo njene slabosti.
Tudi avtomatizacija, o kateri se odkrito pogovarjajo le redki, ne “prihaja” in ni prihodnost, ampak je že tu. Tovarne so vedno bolj avtomatizirane – proizvedemo več z mnogo manj ljudmi. Boj za delovna mesta v tovarnah je bolj z mlini na veter – tudi če bi avtomatizacijo prepovedali, jo nekdo drug na tem planetu ne bo. Ta nam bo nato ponujal izdelke po tako absurdno nižji ceni, da ji naša “klasična” proizvodnja enostavno ne bo mogla konkurirati. Avtomatizacija bo radikalno spremenila naš način življenja in tega se ne moremo obraniti.
A kako bomo preživeli v svetu z vedno višjo stopnjo brezposlenosti? Poleg težkega kulturnega problema opustitve svetega pravila, da “delo je vrednota”, bo najbolj pomembno vprašanje zagotovitev preživetja oz. če se lotimo kmalu in pametno tudi izpolnjujočega življenja, torej da bomo od življenja imeli več, kot le začaran krog “spim → jem → delam → spim”. Govorimo seveda o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), ki ga je na teh volitvah po ustih nosila večina strank.
Vendar bomo denar za UTD morali nekje najti.
Kje iskati nove vire?
Za namig kje najti ta denar poglejmo lestvico največ vrednih podjetij na svetu: Apple, Alphabet (Google), Microsoft, Amazon.com, Tencent (kitajski tehnološki konglomerat), Alibaba, Facebook ….
Visokotehnološka podjetja in ponudniki internetnih storitev.
Če internet prepoznamo kot revolucionarni pospeševalec razvoja, saj je prinesel nepredstavljivo stopnjo povezanosti in njen strošek astronomsko znižal je rezultat, da so prav ta podjetja največ vredna, predvidljiv.
Kako se torej to navezuje na prej omenjeno reformo avtorske zaknodaje, avtomatizacijo, neobrzdan nadzor in nevtralnost interneta?
Uničenje pravila o nevtralnosti interneta omogoča oblikovanje monopolov na internetu, ki je ključen za razvoj takih podjetij. Ravno nevtralnost interneta je zagotovila možnost Myspacu, da je prehitel Friendster, Facebooku, da je prehitel Myspace in vsem ostalim platformam, da danes konkurirajo Facebooku. V trenutku, ko uničimo nevtralnost interneta, tudi ustavimo razvoj, saj uničimo možnosti novih in malih da konkurirajo velikim. Vidite kakšno slovensko podjetje na seznamu? Brez nevtralnosti interneta ga tam tudi nikoli ne bo, kljub fantastičnim razvojnim pogojem za ustvarjanje veliko nove dodatne vrednosti v Sloveniji.
Na podoben način bi razvoj dušile tudi uvedbe davka na internet, davka na linke in filtriranje vseh naloženih vsebin, sprejetje nekaterih trgovinskih sporazumov, netaktična privatizacija kritične internetne infrastrukture itd.
S sprejetjem takih ukrepov bi pričeli zaostajati v razvoju in posledično bomo v času, ko bo treba uvajati neko obliko UTD, mnogo težje uvedli rešitev, ki ne bo kritično zmanjšala življenjskega standarda ljudi.
Če vas skrbi dolgoročno preživetje Slovenskega naroda, se ne sekirajte glede angleščine v šoli in “islamske invazije”. Če zaradi avtomatizacije ne bo več delovnih mest in zaradi tehnološkega zaostanka ne bo dovolj denarja za UTD in posledično hrano, bo vse ostalo povsem nepomembno.
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
