Vsi blog zapisi

CBD: Koga ščiti uredba EU o novih živilih?

8. november, 2019
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Regulacija in legalizacija konoplje
Objavljeno v kategoriji: Konoplja, Legalizacija

Zaradi uredbe EU o novih živilih (hrana, ki se v EU ni uživala pred letom 1997), ki zahteva registracijo novih živil, se umika prodaja CBD ekstratov v kozmetične in prehranske namene. Podjetja in kmetovalci, ki želijo te izdelke vseeno proizvajati in prodajati, morajo na evropsko agencija za varnost hrane EFSA poslati vlogo za odobritev predelave in prodajo teh izdelkov. Postopek je zahteven, dolg in tudi izredno drag – traja pa več kot leto in pol. Nekatera podjetja v ta namen odštejejo tudi 300 tisoč evrov in več. Kmetje in mala podjetja si tega ne morejo privoščiti. 

Pirati razumemo, da naj bi šlo za varovanje potrošnikov. A postavlja se vprašanje. Ko bodo podjetja, ki imajo denar za registracijo nove hrane oz. svojih CBD produktov, začela z njihovo prodajo – ali bo takrat to dovoljeno tudi ostalim zainteresiranim predelovalcem/prodajalcem teh izdelkov? In to kljub temu, da le ti vloge niso vložili zaradi prej navedenih razlogov? S tem imamo v mislih domače kmetovalce in/ali mala podjetja, ki se že ali pa se še bodo začela ukvarjati s to dejavnostjo. 

Francel v težavah

Za boljšo predstavo si vzemimo primer kmeta (poimenujmo ga Francel), ki že nekaj let seje in prideluje industrijsko konopljo. Podjetje, ki bo finančno dovolj močno, da pridobi dovoljenje za predelavo in prodajo CBD izdelkov, pri našem kmetu Francelnu kupuje konopljino maso – pridelek štirih hektarjev. Preostali hektarji konopljine biomase mu ostanejo. Omenjeno podjetje iz te surovine izdela CBD izdelke in jih legalno začne prodajati. Po enakem postopku se izdelave CBD izdelkov loti tudi Francel sam.

Naš Francel ima kar nekaj finančnih težav, glavna vzroka teh sta za kmete preveč rigidna regulacija področja gojenja industrijske konoplje in pa negotovost prihodnosti panoge, ki mu jih že nekaj časa povzroča zdravstveni inšpektorat s svojo izredno slabo komunikacijo, ki tegob pridelovalcev konoplje preprosto ne upošteva. Na slovenskem trgu trenutno specializirani stroji, potrebni za učinkovitejše gojenje industrijske konopljem niso dostopni, saj trg še ni dovolj razvit, zato jih mora Francel sam prirejati za gojenje industrijske konoplje. Hkrati tudi izgublja stranke, saj nekatera manjša podjetja, ki ponujajo le nekaj izdelkov iz industrijske konoplje, te iz strahu pred inšpekcijami umikajo. 

Sedaj mora Francel še vložiti denar v registracijo svojih izdelkov (pa tudi postopek vložitve zahtevne vloge je prezahteven za posameznega kmetovalca) za pridobitev odobritve prodaje. 

Koga v resnici brani EFSA

Gre za enakovreden izdelek ki je enak izdelku, ki ga proizvaja omenjeno podjetje. Ali lahko sedaj po tolmačenju evropske zakonodaje s strani inšpektorata in ministrstev oba, tako Francel kot podjetje, ki je pridobilo dovoljenje, prodajata svoje izdelke? Ali bo Francelnu to onemogočeno oz. zakonsko prepovedano? Bo tako Francel le pridelovalec surovine, ali bo tej svoji pridelani surovini, v okviru dopolnilne dejavnosti, lahko dal dodano vrednost in tako svoji kmetiji priskrbel boljši finančni položaj? In bo tako finančno preskrbljen lahko potem tudi sledil trendom v konopljarski panogi in konkuriral velikim in močnim podjetjem? Ali pa bo ta ekskluziva predelave in prodaje samo za večja podjetja in korporacije. 

Trg industrijske konoplje je trenutno še vedno v fazi razvoja in ima ogromen potencial za prihodnjo rast. Če ga začnemo že v fazi rasti omejevati in preferirati velike proizvajalce in predelovalce nad manjšimi lahko hitro dosežemo oligopol, za potrošnika izredno škodljivo obliko trga. 

Kje je tukaj možnost prostega vstopa na trg? Mar Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za kmetijstvo nista všeč konkurenca in večje število prodajalcev na trgu? Bo Ministrstvo za kmetijstvo stopilo v bran našemu kmetu Francelnu? Pravzaprav je vprašanje, koga, v tem primeru “brani” EFSA in njena interpretacija, ki jo navedeni ministrstvi prakticirata? Potrošnike in male proizvajalce, ali interese posameznih večjih podjetij, ki si želijo z vplivom na vladne organe, prevzeti trg in po svoje postavljati cene in dostopnost izdelkov?


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.