Vse izjave

Preventivno reševanje mladine

28. april, 2017 (nazadnje posodobljeno: 1. maj, 2018)
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Spoštovanje človekovih pravicZdravjePolitika drogSocialna država
Objavljeno v kategoriji: Legalizacija, Mladi, Mladinski centri

Težko bi govorili, da se družba aktivno ukvarja s preventivnim reševanjem problemov mladih. Mladi so bili in so še dandanes prepuščeni predvsem sami sebi. Mreža socialnih programov, financirana z legalizacijo konoplje, bi mladim omogočala da zamenjajo stigmatizacijo uporabe in zlorabo drog za kakovostno preživljanje časa in socialno vključenost v mladinskih centrih.

Problem preventive

Za preventivno delo pogosto slišimo, da je metanje denarja skozi okno. Realni kazalniki uspeha posameznega preventivnega dela so zelo nezanesljivi – praktično nikoli ne vemo čisto točno, katero naše prizadevanje je usmerjanje energije v prazno in katero je dejansko preprečilo pojav rizičnega vedenja v družbi. Ob metodološki odsotnosti kazalnikov smo se v Sloveniji varno zavarovali na način, da sredstva za preventivo zelo intenzivno drobimo na majhne drobtinice in tako na videz ubijemo dve muhi na en mah: s streljanjem v tako veliko različnih tarč imamo vtis, da bomo že kaj pravilno zadeli in po drugi strani se poročila o preventivnem delu lepo berejo, saj vsebujejo tako zajetno številko preventivnih programov.

V Sloveniji sledimo napačni logiki: če vlagamo v tako veliko število preventivnih programov potem vsekakor delamo nekaj pravilno. Ob tem pozabimo na kriterij kakovosti. Pod krinko preprečevanja rizičnih vedenj je možno pri nas pretihotapiti praktično karkoli.

Zato se je pri nas uveljavila oblika “varne” preventive, kar pomeni organizacijo različnih predavanj bolj ali manj uglednih strokovnjakov, na katera sicer po pravilu nikoli ne pridejo resnično rizični mladostniki, so pa predavanja opravljena in preventiva uresničena. Napaka! S takšnim pristopom je nemogoče dejansko nagovoriti ogroženo populacijo mladih. Na srečo mnogi slovenski mladinski programi ne sledijo tej zgrešeni logiki in vpeljujejo drugačen principe.

Rešitev preventive

Resnične preventive ni mogoče izvajati v akademskih učilnicah, predavalnicah in drugih prostorih, za katere smo se zainteresirani odrasli odločili, da se bo preventiva tam odvijala.

Resnična preventiva se dogaja na ulicah, tam, kjer se mladi zbirajo. Izkušnja uličnega dela (street work) in praksa inkluzivne socialne pedagogike sta enostavna odgovora na vprašanje, kako poteka uspešna preventiva – brez odvečne birokracije. Izvedba seveda ni tako enostavna, saj zahteva pogumne, strokovne in pristne strokovne delavce, ki jih ni strah poskusiti nekaj novega. Same vsebine takšnega dela niso vnaprej določene, izhajajo namreč iz potreb mladostniških skupin in posameznikov po pravilu »bottom-up«, torej izhajajo z dna, če ravno želite. Projekte, ki vključujejo vse naštete parametre, prepoznavamo kot bolj sodobne in kot bi lahko pričakovali, bolj učinkovite.

Na vsak način velja vsa pozornost in spodbuda vsaki iniciativi mladinskega dela, ki v duhu vključevanja v sodelovalni odnos priteguje točno tiste mlade, ki so jim vsebine namenjene in ne nastopa s pozicije vzvišene vsevednosti. Resnično sodelovanje se torej začne na ulici in logično nadaljuje v središčnem prostoru, ki je materialna manifestacija tistega, kar dosegamo dobesedno na cesti. V Sloveniji poznamo termin mladinski center (youth center) kot izraz za takšne prostor. In imamo jih kar nekaj.

Naslednji del lahko preberete tukaj.

Vsebine povezane z isto programsko točko

izjava
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Preprečimo sporazum ACTA, ki omejuje svobodo in razvoj!

blog
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Sanje mavričnih ljudi

blog
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Zakaj je zasebnost pomembna