Danes živeči ljudje večinoma šele sedaj spoznavajo dobrobit konoplje. Zakaj šele zdaj? Zaradi prohibicije, ki je v več desetletjih koristno rastlino spremenila v drogo in bavbava. Zaradi prohibicije sta trpela tudi razvoj in raziskave na področju konoplje, nemalo stroškov ima s preganjanjem “strašne” konoplje tudi policija. Ponekod po svetu se jim je že posvetilo, da je vse skupaj živa neumnost in so konopljo legalizirali – od nje ima zdaj korist cela država.
Konoplje ljudje pač ne bodo nehali uporabljati
Ljudje seveda vedno so in verjetno vedno bodo uporabljali rastlino konopljo. Prohibicija jo dela morda še celo malo bolj zanimivo. Ljudje jo tako poiščejo pri dilerjih, na črnem trgu (kjer ni davkov, ki bi šli v skupno dobro!), za mladostnike pa pogosto velja, da preko prekupčevalcev-dilerjev pridejo do trdih drog. Samooskrba je pri nas prepovedana.
Stvari so se pretekla leta le malo spremenile na bolje. Zakonodaja se malce »rahlja« na področju industrijske konoplje in dopušča omejeno možnost setve in njene uporabe (t.i. industrijska konoplja).
Tako ljudje to rastlino končno zopet spoznavajo in ugotavljajo, da je uporabna za naravno blago, gradbeni material (tudi kot toplotni izolator), papir, gorivo, hrano, pa tudi kot zdravilo, terapevtski in rekreativni pripomoček.
Zaradi uživanja ekstraktov iz konoplje se je mnogim, ki so prej trpeli različne tegobe, kakovost življenja močno izboljšala. V konopljinem “full spektrum” ekstratu je prisotnih vseh 144 fitokanabinoidov in drugih koristnih učinkovin le eden pa po prisotnosti najbolj izstopa (v tem primeru). Govorimo o fitokanabinoidu Kanabidiol (CBD), ki se na naših policah (še) prodaja kot prehransko dopolnilo, kot je opaziti na bencinskih črpalkah, pa tudi kot dodatek k jedem (švicarska CBD čokolada) ter v kozmetične namene.
Ukinjanje več kot 50 milijonov vrednega trga
In kaj se dogaja sedaj? Politika očitno znova popušča določenim močnim lobijem in vse se giblje v smeri prepovedi naravnega CBD-ja! Govorimo o ukinjanju reguliranega trga, ki kupcu jamči kakovost. Ob tem seveda plača tudi DDV, zaposleni dobijo plače in plačajo davke in prispevke, podjetja poslujejo pozitivno in državi nakazujejo davek od dobička, kmetje pa sejejo to, prsti, naravi in ljudem koristno rastlino. Mnogokateremu kmetu konopljarju je to glavni prihodek na kmetiji. Ko govorimo o konoplji, govorimo vsaj o 50 miljonskem trgu.
Financirali bomo organizirani kriminal
Če bo ta gonja proti koristni rastlini dosegla svoje, bodo posledice naslednje: Navkljub ogromni množici zadovoljnih uporabnikov se bodo s prepovedjo prodaje CBD izdelkov ukinjala zelena delovna mesta, prenekatero podjetje se bo preselilo v tujino in polnilo proračun drugi državi, nekatera podjetja se bodo enostavno zaprla, kmetje bodo ostali brez glavnega razloga za setev konoplje.
Seveda pa bo takoj zacvetel popolnoma nekontroliran črni trg, kjer kupec ne bo vedel kaj kupuje. Financirali bomo organizirani kriminal. Celo priznani zdravniki v Sloveniji, kot je Prof. Dr. David Neubauer se čudijo temu nesmislu.
V središču boja proti konoplji je Uredba (EU) 2015/2283 o novih živilih, Na kratko: le ta se nanaša na “živila, za katera ni obsežnih dokazov, da so bila v “uporabi” kot prehrana pred 15.5.1997 v območju EU in ki na trg hrane vstopajo po omenjenem datumu”. Konopljini ekstrati so bili v katalog novih živil dodani 15.1.2019.
Naše pridelovalce preganjajo inšpektorji
Uredbo različne države članice na področju konopljinih ekstratov upoštevajo različno. Celo razumevanje področja konoplje se razlikuje med državami članicami. Luksemburško ministrstvo za zdravje celo razumno predlaga legalizacijo/regulacijo na celotni ravni EU.
Skratka, razumne države – vlade, ki vidijo družbenogospodarski potencial konoplje, in ki so tudi zeleno naravnane, so mehko reagirale na uredbo. Pri nas pa zdravstveni inšpektorat zalezuje trgovce in pridelovalce CBD ter grozi s prepovedjo prodaje in predelave konopljinih ekstratov, verjetno že v začetku oktobra letos.
V teh primerih govorimo o legalni konoplji oz. t.i. industrijski konoplji, pri kateri vsebnost psihoaktivnega fitokanabionida Tetrahidrokanabinola (THC) ne presega 0,2 odstotka. Fitokanabinoidov je v konoplji vsaj 144 poleg drugih koristnih sestavin. Več o tematiki si lahko preberete tu.
Vlada in Marjan Šarec naj končata norijo proti konoplji
Zaradi vsega naštetega Pirati pozivamo Vlado, naj nemudoma ustavi nesmisel, ki se dogaja na področju predelave in prodaje izdelkov iz CBDja. Pozivamo tudi vse parlamentarne stranke, da najmanj zastavijo poslansko vprašanje na to temo in tako priskočijo na pomoč malim podjetjem in kmetovalcem. Najvažneje pa je, da odločevalci takoj sprejmejo ukrepe, ki bodo zagotovili varnost potrošnikov!
V časih, ko bi naj se gledalo na vsak evro, naj se ne zavira področja konoplje v Sloveniji, temreč naj se ga spodbuja!
Z uničenjem panoge pridelave konoplje, bo škoda za državo in Slovence večplastna, ne bo samo denarna. Uničeno bo skozi leta nakopičeno profesionalno znanje na tem področju, izgubili bomo potenciale slovenskega in globalnega trga, ter bomo seveda nezmožni slediti tehnološkim dognanjem na širokem področju konoplje. Vsi uporabniki konoplje, pa se bodo morali spet obrniti na preprodajalce mamil. Organiziranemu kriminalu so takšne prepovedi gotovo všeč.
Slovenija ima na številnih področjih znanje in naravne pogoje, da postanemo konkurenca tudi bolj razvitim državam. Le naša zakonodaja nam to preprečuje. Celo zaostruje se – v nasprotju z vsemi znanstvenimi argumenti.
Čas je, da Vlada s premierom Marjanom Šarcem na čelu, naredi konec nesmislom birokratov na Ministrstvu za zdravje, ki želi z ognjem in mečem iz naše dežele iztrebiti kakršno koli legalno pridelavo in prodajo koristne rastline konoplje.
Pirati
