Državni zbor Republike Slovenije je 21. 10. 2015 sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), s katerim so pripadniki Slovenske vojske dobili nova, izjemna in civilnorepresivna pooblastila pri širšem varovanju državne meje.
V Zakonu o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) se je za 37. členom dodal nov 37.a člen, ki se glasi:
(izjemna pooblastila vojske)
(1) Če to zahtevajo varnostne razmere, lahko Državni zbor na predlog vlade z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske, skupaj s policijo, izjemoma pri širšem varovanju državne meje, v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade iz četrtega odstavka prejšnjega člena, izvajajo tudi naslednja pooblastila:
- opozarjajo;
- napotujejo;
- začasno omejujejo gibanje oseb;
- sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
(2) Pooblastila iz prejšnjega odstavka izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste.
(3) O opravljenih pooblastilih iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestijo policijo.
(4) Državni zbor v aktu iz prvega odstavka tega člena določi rok, v katerem lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz prvega odstavka tega člena, in ki sme trajati le nujno potreben čas za izvedbo, vendar ne več kot tri mesece. Obdobje iz prejšnjega odstavka se lahko pod istimi pogoji ponovno podaljša.
Pobuda Radia Študent za razpis referenduma je spodbudila javni diskurz o uporabi vojaških sredstev v polju civilnodružbene sfere.
Vloga vojske je definirana v ustavi in zakonih. Vojska s svojim delovanjem ne sme posegati v civilnodružbeno sfero delovanja, razen v primeru napada in ogroženosti na celovitost državnega ozemlja.
Najprej je treba izpostaviti, da se vprašanje beguncev in migrantov v Sloveniji in slovenski politiki tolmači najprej kot varnostno vprašanje, potem se izpostavlja schengenski sistem, dublinski sporazum, EU kot celoto in šele nato se postavi humanitarno vprašanje. V prvi vrsti bi to moralo biti humanitarno vprašanje!
Nihče danes ne pričakuje od naših institucij in države, da se bo proaktivno soočila z vprašanjem begunskega vala. Vladne strategije na področju migracijskih in demogracijskih politik ni. Država nosi odgovornost do prebivalcev, prav tako pa tudi do ljudi, ki bežijo. Stališča političnih strank izražajo nevednost, ignoranco in predvsem lastni interes po popularnosti. Pri humanitarnem vprašanju pa delujejo zelo sebično. Javni diskurz se odmika od pomembnejših tem, ki nosijo za našo državo dolgoročne posledice. Demografske politike ni, denarja za družbo in področja sociale nikoli ni, denarja za Policijo ni, kaj šele za usposabljanje novih policistov in še bi lahko naštevali.
Popolna nekritičnost spremembe Zakona o obrambi kaže na zelo nezdravo stanje demokratičnih standardov pri nas.
Bitka za interpretacijo se je začela
Nasprotujemo spremembam Zakona o obrambi, ki bi mimo razglasitve izrednih razmer dajale vojski represivna pooblastila za ukrepanje proti civilistom. Gre za nevaren precedens, ki bi lahko v prihodnje postal pravilo. Novo, “krizno” stanje, lahko postane stalno. Nevarnost zlorabe je tudi v tem, da smo se ob najmanjši spremembi vsakdana pripravljeni odpovedati ključnim demokratičnim standardom.
Izpostavimo, da je sama vojska povedala, da pod trenutnim zakonskim okvirjem lahko deluje nemoteno in da ne potrebuje dodatnih policijskih pooblastil, da bi se lahko vključila v pomoč varovanja meje, beguncev in migrantov.
Preden nas obtožite nedomoljubja: ne nasprotujemo uporabi vojske pri varovanju državne meje, še zlasti ko je ogrožen obstoj države! Ob tem poudarjamo, da vojska sme uporabljati represivna sredstva le na območjih, na katerih Državni zbor razglasi izredne razmere, skladno z 92. členom Ustave Republike Slovenije.
Ostro pa nasprotujemo spremembam Zakona o obrambi, ki bi mimo razglasitve izrednih razmer dajale vojski represivna pooblastila za ukrepanje proti civilistom. Verjamemo, da je to napačen način za reševanje begunske krize in napačen način izdajanja pooblastil Slovenski Vojski. Gre za nevaren precedens, ki bi lahko v prihodnje postal pravilo. Ne gre pozabiti, da so bila v preteklosti že razmišljanja, kako uporabiti vojsko proti protestnikom.
Zahtevamo ustavno presojo novega, kot tudi starega Zakona o obrambi iz leta 2004. Upamo, da bo Varuhinja človekovih pravic vložila presojo. Poleg nje ima prav tako, pravno gledano, največ možnosti, da se pobuda po presoji upošteva, če jo vloži vsaj en vojak. *hint hint*
Kapo dol našim policistom in vojakom! Prav tako prostovoljcem in civilnodružbenim gibanjem, ki pomagajo v tej pomembni situaciji. Gate dol naši politiki in strankam, ki begunsko vprašanje tretira zgolj in samo kot način nabiranja političnih točk in le kot varnostni problem.
