Ena od posledic ekonomske krize je, da se je v Evropski Uniji alarmantno povečala brezposelnost med mladimi. V nekaterih državah EU je med mladimi do 25 let brezposelnih kar več kot polovica vseh za delo sposobnih mladih ljudi. Zato je Evropska komisija leta 2013 sprejela direktivo pod skupnim imenom Jamstvo za mlade, ki je države članice zavezala, da morajo sprejeti ukrepe, ki bodo mladim zagotovili večje možnosti za uspeh na trgu dela. Vsaka država je lahko pripravila svoj nabor ukrepov.
Slovenija je v okviru Jamstva za mlade konec leta 2013 sprejela akcijski načrt za leti 2014/2015 v katerem je bilo zajetih 36 ukrepov. V večini primerov je šlo samo za popis že obstoječih ukrepov ali pa za ukrepe, ki jih iz strukturnih skladov financira EU. Od teh ukrepov jih dejanske rezultate daje samo peščica. Da bi bila zadeva še bolj zakomplicirana, ukrepe izvaja kar pet različnih ministrstev, ki pa so za izvajanje le teh različno motivirana. Za obdobje 2016-2017 se pripravlja nova shema, vendar, namesto, da bi se ukrepe prečesalo in obdržalo tiste, ki dajejo rezultate, se nabor ukrepov še dodatno razširja, kar bo prispevalo k še večji nepreglednosti Jamstva za mlade, zagotovo pa ne k njeni učinkovitosti.
Ne glede na vse, pa Jamstvo za mlade ne rešuje ključnega problema, ki v tem trenutku najbolj prizadeva trg dela in to je, da ni ukrepov, ki bi spodbujali odpiranje novih delovnih mest. Dokler je tako, bo to pomenilo, da vsakič, ko zaposlimo enega mladega človeka, otežimo možnost zaposlitve nekomu drugemu. Če vemo, da bo na letni ravni EU Jamstvo za mlade zapravila 21 milijard EUR, obenem pa vemo, da sedaj države EU ti mladi brezposelni stanejo 150 milijard EUR letno, ni dileme, kaj ima smisel narediti. Denar usmeriti v spodbujanje odpiranja novih delovnih mest, kar bo pomagalo zmanjšati brezposelnost na splošno. Dokler tega ne bo, tudi Jamstvo za mlade ne bo dalo pravih rezultatov. Morda bo na ta račun manj brezposelnosti med mladimi, vendar to ne bo zmanjšalo brezposelnosti na celotnem trgu dela.
Koristne povezave:
