Ob napovedani prodaji družbe Telekom Slovenije d.d. si Pirati zastavljamo vrsto vprašanj, na katera bi želeli pridobiti jasne odgovore. Družba Telekom Slovenije d.d. je največje telekomunikacijsko podjetje v Republiki Sloveniji in kot takšno zelo zanimivo za nakup s strani cele vrste vlagateljev.
V medijih nihče ne izpostavi, da se s prodajo Telekoma Slovenije prodaja hkrati tudi nekoč državna infrastruktura, katere gradnjo smo vrsto let plačevali državljani, vključujoč tudi samoprispevke. Poraja se vprašanje: “Ali je infrastruktura vključena v prodajo in zakaj?”. Po našem mnenju se infrastruktura ne bi smela prodati iz vrste razlogov. Telekom Slovenije bi morala država funkcionalno razdeliti na infrastrukturno podjetje in na storitveno podjetje, s tem bi infrastrukturo lahko zadržali v državni lasti, storitveni (prodajni) del pa država lahko prodaja brez velikih pomislekov glede javnega dobra. Večinski lastnik infrastrukture mora ostati država in lokalne skupnosti. Pirati nismo proti prodaji družb v državni lasti, smo pa proti prodaji za suverenost države pomembne infrastrukture. Infrastruktura v lasti Telekoma Slovenije je za našo državo ključnega interesa, saj infrastrukture in njene izgradnje ne bomo mogli nikoli več financirati v tolikšnem obsegu, kot smo jo lahko do sedaj. Infrastrukturnih podjetij ne bi smeli vključevati v plan prodaje. Država, ki se odpoveduje infrastrukturi, je na slabi poti razvoja oz. potencialnega razvoja. Pirati vidimo možnost, da se infrastruktura preseli na kakšno družbo, kot je SODO ali skupno komunalno podjetje, možnost pa je tudi selitev infrastrukture na hčerinsko podjetje Telekoma Slovenije z imenom GVO (Gradnje in Vzdrževanje Omrežja), ki razpolaga z vso gradbeno mehanizacijo in opravlja dela za Telekom Slovenije, elektrodistribucijska podjetja, državo, občine itn., kjer bi država obdržala vsaj večinski delež v družbi.
Poleg tega se je treba zavedati, da se družba Telekom Slovenije d.d. trenutno pogaja tudi za izvajalca IKT omrežja za pametno energijsko omrežje, kar pomeni, da se bo lahko kot taka infrastrukturno usidrala tudi v povezovanje energijskih objektov med seboj. Posledično tako prodaja Telekoma pomeni tudi prodajo IKT komponent za ostala infrastrukturna omrežja, ki uvajajo IKT omrežje za nadzor in upravljanje vitalnih gradnikov omrežja. To se nanaša na distribucijsko omrežje za električno energijo, za plin, za daljinska ogrevanja in tudi za komunalna podjetja, ki imajo v koncesiji vodne vire in vodovode ter ravnanje z odpadki.
Velika večina držav iz bivše petnajsterice EU ne prodaja podjetij, ki vključujejo kakršnokoli infrastrukturo. Do nedavnega smo bili priča takšnemu početju le pri državah, ki so se odpovedale komunikacijski neodvisnosti v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja v vzhodni Evropi in na Balkanu. Danes so to države, ki zelo zaostajajo z razvitostjo telekomunikacijske infrastrukture, kot jo poznajo v “razvitih” državah EU.
Nadalje, nihče se ni vprašal o varnostni komponenti prodaje glavnega telekomunikacijskega podjetja. Se država odpoveduje nadzoru nad komunikacijo med vlado in njenimi službami, vključno varnostnimi, obrambnimi? Koliko oz. katere “občutljive zadeve” tečejo po vodih, ki jih obvladuje Telekom d.d.? Bančni in državni intraneti ponavadi potekajo po ločenih vodih, vendar to še ne pomeni, da niso najeti pri Telekomu. Večina omrežja HKOM in ZKOM najema infrastrukturo od Telekoma d.d., potem so tu še javno-zasebna partnerstva WiFree Ljubljana, državni in javni organi, večina bančnega prometa, energetika, transport, samo tetra omrežje je nekako uspešno ločeno od Telekoma. Kdo in kako bo nadziral komunikacijske vode med državnimi strukturami? Morda avstrijsko ali nemško podjetje, ki je v posredni lasti avstrijske, nemške države? Ali celo kdo izven EU? Smo se v 21. stoletju pripravljeni odpovedati infrastrukturi, ki dokazano vodi v razvoj v novem stoletju, tisočletju? Brez razvite telekomunikacijske, internetne infrastrukture postane država nekonkurenčna za ves poslovni svet. Poleg tega pa na telekomunikacijskem omrežju temelji tudi vsa bodoča informacijska avtocesta za povezovanje naprav v internetu (Internet of things). Ali torej s tem prepuščamo tujcem tudi nadzor nad plačilnim prometom, varnostjo v prometu, IKT storitvami telemedicine in e-zdravja itd.?
V primeru nezadostnega vlaganja v omrežje bo problem tudi njegova razpoložljivost, še zlasti v primeru večjih naravnih, drugih nesreč, izrednih razmer in vojnega stanja.
V kolikšnem obsegu prodajamo Telekom Slovenije d.d.? Ali prodajamo tudi vsa hčerinska podjetja v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi? Kaj bo s finančno naložbo v Gibraltarju? Bo država obdržala vsaj kontrolni delež? Kdo je potencialni kupec? Je že znan? Je kakšno tuje podjetje oz. država pogojevala nastop na slovenskem trgu s prodajo Telekoma Slovenije d.d.? Brez jasnih odgovorov na ta vprašanja je poteza vlade milo rečeno nepremišljena, da ne rečemo škodljiva za državo in za njen razvoj.
Vsa ta vprašanja oz. najave o prodaji nakazujejo na netransparentno, koruptivno ali mogoče celo protidržavno delovanje določenih subjektov in posameznikov.
