Tik pred iztekom zakonskega roka smo Pirati dobili odločbo o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja o projektu prenove e-uprave, ki ga izvaja Ministrstvo za javno upravo. Dostop so nam seveda zavrnili, ki pa so ga utemeljili z razlogom, da obstaja nevarnost napačnega tolmačenja projekta zaradi “spreminjajoče dokumentacije” … o prenovi, ki z že zaključenimi dokumenti poteka od leta 2013.
Iskanje izgovorov
Ker je strah o pravilnem ali nepravilnem tolmačenju kot razlog zavrnitve za dostop do dokumentov javnega značaja povsem neutemeljen, smo se odločili, da bomo, kot že velikokrat, napisali pritožbo na njihovo odločitev, ki bo romala uradu informacijskega pooblaščenca. Ministrstvo samo je ugotovilo, da so to informacije, ki imajo javen značaj. Resnični razlogi, zakaj so nam dostop do informacij, ki niso tajne in bi morale biti javno dostopne, zavrnili, lahko le ugibamo. Predvidevamo, da jih predvsem skrbi, da bomo zaključke iz “nedokončane dokumentacije” pravilno definirali in s tem ogrozili njihovo »prenovo«, konec katere so od prvega roka s koncem leta 2013 v zadnjih dveh letih prestavili že kar štirikrat? Bo četrti, ki pride konec leta 2015 tudi zadnji?
V t.i. “nedokončano dokumentacijo” so ravno tako zajeli že zaključene dokumente, na katerih celotni projekt e-uprave stoji. Kako so lahko že zaključeni dokumenti definirani kot nedokončana dokumentacija? Se v tem projektu res skriva nekaj tako groznega, da ga niso pripravljeni deliti z interesenti iz javnosti?
Med drugim so navedli, da nam bodo z izdajo dokumentov lahko ustregli šele po zaključku projekta. Kako lahko državljani izvajamo nadzor nad početjem države, če z njim ne moramo preprečevati nastajanja škode? Dokumentacija figo koristi, ko je projekt že zaključen, škoda narejena in nove priložnosti zamujene, nepopoln sistem pa vnesen v redno delovanje.
Skratka, zavrnitveni razlog je popolnoma absurden. Ideja, da bi ministrstvo presojalo, kako si bo nekdo tolmačil njihovo delo, je že kar tragikomična. Poizvedba za informacije javnega značaja nima nobene veze s posebnim pravnim interesom, katerega bi morala stranka v postopku zahteve izpostaviti, saj je to le orodje, ki daje vsakomur možnost vpogleda v delo državnih organov. Stavili bi celo, da smo prvi, katerim so na tak način zavrnili vpogled. Vprašajmo se: Ali ravno tako presojajo o namenih novinarjev in njihovi zmožnosti, da si pravilno ali nepravilno tolmačijo kak dokument?
Bi nas moralo skrbeti? Vsekakor. Zakrivanje sledi v dokumentaciji javnega značaja na način, da je ne izročaš interesentom in bdečim očem v javnosti je skrajno neuko, predvsem ko zavrneš dostop organizacijam, ki premorejo boj z birokratičnimi mlini države. Tako zakrivanje dokumentov pa mora vsakomur nad glavo prižgati rdečo luč, saj se ravno tam lahko dogaja nekaj resnično neprimernega.
Zavlačevanje do zadnjega trenutka
Kultura izdajanja dokumentov in ostalih informacij interesentom na zadnji dan roka ni zdrava delovna kultura. Praktično vse do sedaj poslane zahtevke za vpogled v informacije javnega značaja smo dobili v vpogled zadnji na dan roka. Rok, ki je dodeljen za izdajo dokumentacije si javni uslužbenci ne smejo tolmačiti kot čas, v katerem lahko do zadnjega trenutka ne naredijo prav nič. Zakon sam pravi, da je treba dokumente izdajati v razumnem času. Skrajni rok je namenjen predvsem kot usmeritev za tiste najzahtevnejše prošnje in najobsežnejše baze informacij, katere imajo interesenti pravico pregledovati. Zadeve, ki so manj obsežne, nezapletene in kratke se morajo izdati kakor hitro je to možno narediti! Tako se prepreči zlorabo skrajnih rokov in nastajanje zaostankov v javni upravi. A za to je potreben trud.
Doseganje transparentnosti s sprotnim nadzorom dela organov
Naša težavica bo sedaj rešena po nastali škodi. Nastajanje vedno večje gmotne škode bi morali sproti preprečevati, saj je v interesu države nizek delovni strošek, državljana pa krajši postopek, ki je transparenten in učinkovit. Takega cilja ni možno doseči, če država nad lastnimi organi ne izvaja sprotnega nadzora dela in učinkovitosti, kar posledično pomeni, da nastale škode ne popravlja sproti in le viša stroške postopkov. Razrešitev in iskanje krivcev ne bo popravila škode, finančne in časovne, ki je v postopku nastala. Napačen način dela lahko popravimo le s preusmeritvijo proti pravemu pristopu do dela. K pristopu, ki dobro in hitro delo uslužbencev podpira in nagrajuje. Želimo si, da bi pisali več pohval kot karanja, dobra praksa pa se vsekakor vidi v delu ministrice Makovec Brenčič, ki je z glasovi podpore iz celotne Slovenije postala še bolj prepričana v glasovanje proti razdrtju nevtralnosti interneta v Evropski Uniji!
Poskus oponašanja žal spodletel
Če je to poskus oponašanja britanskega projekta gov.uk in čeprav je oponašanje najiskrenejši način laskanja, ne dvomimo, da se je naše ministrstvo tega lotilo na povsem napačen način. Poslanstvo britanskih državnih in vladnih spletnih strani je preglednost, dostopnost, transparentnost in ne zavlačevanje z izdajanjem odločb ali skrivanje informacij javnega značaja pred očmi javnosti.
Pritožbo na odločbo smo že poslali, o razvoju dogodkov vas bomo obveščali.
