Bolj kot gospodarstvu gre vlada z napovedanimi kritji kreditov na roke bankam, od katerih, kljub nizkim obrestnim meram ECB, prevzema skoraj vso odgovornost za poplačilo izdanih kreditov. Banke tako ne bodo imele nikakršne potrebe po opreznosti pri postopku preverjanja kreditne sposobnosti.
Sistem državnih jamstvenih shem se je izkazal za problematičnega že ob reševanju pretekle gospodarske krize. Zaradi povsem nepremišljenih jamstev podjetjem s sumljivimi ozadji se je tem zgolj začasno podaljšala možnost nadaljnjega špekulativnega poslovanja.
Primer takšnega podjetja je bila Tom tovarna opreme, ki je leta 2009 prejela 676.600 evrov poroštva za kredit v skupni vrednosti skoraj dveh milijonov evrov. Posojilo je že od prej prezadolženemu podjetju stečaj zgolj odložilo za leto dni. V stečajnem postopku je nato državi uspelo izterjati komaj 43.233 evrov. Stečajna upraviteljica je izdano poroštvo označila za „popolnoma neumno”.
Država je na ta račun med leti 2009 in 2010 izgubila 62 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, oziroma 20% od skupno 310 milijonov evrov izdanih poroštev. Dejanske razsežnosti izgube pa so se začele razkrivati šele pred dvemi leti, ko so banke unovčevale poroštva iz jamstvene sheme.
Glede na kar 2,8 milijarde evrov težak paket poroštev, ki jih vlada v novem zakonu obljublja gospodarstvu, bi v primeru podobnega deleža slabih poroštev izguba tokrat znašala okoli 560 milijonov evrov. A opozoriti gre tudi na razliko v višini poroštev, saj so ta 2009 znašala le okrog tretjino skupne vrednosti posojil, medtem ko nekatere stranke v vladni koaliciji predlagajo tudi do 70 ali celo 80% poroštva.
Ob tem so afere z naročili zaščitne opreme videti kot zgolj dimna bomba za preusmeritev pozornosti pred veliko znatnejšo zlorabo javnega denarja, do katere bo zagotovo prišlo v primeru, da bo poroštveni zakon sprejet brez ustreznih varovalk.
