Kaj dejansko želimo Pirati doseči na upravah naše preljube Slovenije? Predvsem nočemo biti nek bavbav, ki vsepovprek grozi s tožarjenjem in izterjevanjem. Kot državotvorna stranka želimo doseči en sam cilj: pravilno delovanje državnih organov, ki je odzivno na državljanske pobude.
Ko je državne funkcije in funkcionarje za delo potrebno pohvaliti, pohvalimo. A to ne izključuje kritiko, ko je kritika potrebna. In tokrat moremo žal poseči po kritiziranju dela Ministrstva za javno upravo v postopku zavrnitve naše poizvedbe o informacijah javnega značaja.
Za osvežitev spomina, TL;DR o predhodnem članku: tik pred iztekom zakonskega roka smo Pirati dobili odločbo o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja(IJZ) o projektu prenove e-uprave, ki ga izvaja Ministrstvo za javno upravo. Dostop so nam zavrnili, zavrnitev pa so utemeljili z razlogom, da obstaja nevarnost napačnega tolmačenja dokumentov, saj naj bi se ti še spreminjali. Prenova, ki se je pričela leta 2013 temelji na izhodiščnih dokumentih – t.i. razpisih, pogodbah in podobno, ki morejo biti končni, saj so osnova za izvedbo projekta. Minister nam je na našo težavico tudi odgovoril:
Da vas spomnimo, navedka iz odločbe:
Razpisna dokumentacija vsebuje tehnično in razpisno dokumentacijo, ponudbo, zapisnik o pogajanjih in predlog pogodbe za razvoj in vzdrževanje e-portala 2, tehnična dokumentacija (projekt za izvedbo) vsebuje specifikacijo zahtev, arhitekturne dokumente, Styleguides, plan prehoda E1-E2, prototip za državljane, prototip za upravljanje, primer uporabe, uporabo CMS, avtorizacije, storitve, treminski plan (v več verzijah, ker je bil z aneksi spremenjen), načrt testiranja, pojmovnik in pogodbo za razvoj in vzdrževanje e-portala 2, sistema v razvoju pa vsebuje dokumente za razvoj (administracijo uporabnikov, administracijo vlog, centralno odložišče, dogodki, pregled, RIJS in ŽD Admin).
…
Vsa zgoraj navedena dokumentacija pa se v času razvoja še spreminja.
Preden nadaljujemo prispevek si poglejmo še potek sprejemanja dokumentacije:
Razpisne pogoje se sme spremeniti le do 4 dni pred pretekom roka oddaje, torej v času, ko je dokumentacija označena kot delovna dokumentacija. Po tem roku pa to ni več možno, saj more vsa dokumentacija obstati v končni obliki. Vse nadaljnje spremembe razpisnih pogojev po podpisu pogodbe morejo biti skladni s pravili javnega naročanja (izjeme, ki jih določa zakon) in morejo biti pokrite z aneksi.
Drugače rečeno: Ko podpišeš pogodbo z izbranim dobaviteljem, se vsi dokumenti v zvezi z razpisom ne smejo več spreminjati in postanejo informacije javnega značaja. Ko pogodbo podpišeš, kot tudi tokrat je, je pogodba končna, konec zgodbe. Če so pogajanja zaključena se zapisniki o le-teh ne morejo spreminjati! To more biti jasno kot beli dan, a očitno ni, saj ministrstvo trdi, da se podpisane pogodbe še vedno spreminjajo.
In kaj se dogaja z našo zahtevo o vpogledu v zaključene dokumente, torej informacije javnega značaja? Je morda praksa ministrstva za javno upravo, da skriva javno dokumentacijo in javne dokumente?
Zakaj smo se mogli skoraj vsakič do sedaj pritožiti na informacijskega pooblaščenca, če v igri niso tajni dokumenti? Pritožba informacijskemu pooblaščencu naj bi romala v izjemnih primerih, to nikakor ne sme postati stalnica, ko javnost zahteva dostop do informacij javnega značaja! Zakaj se pri delu z nami to zdi kot ustaljena praksa? Ne gre za osamljen primer. Podatke o bodočem državnem informacijskem oblaku smo prejeli šele na podlagi dokaj ostre odločbe Informacijskega pooblaščenca, v kateri je zavrnil vse utemeljitve Ministrstva za javno upravo, s katerimi so nam odrekli pravico do podatkov.
Predvsem si želimo, da ljudi in organizacije, ki izrazijo željo za vpogled v informacije javnega značaja ne odvračajte kot nevedneže, ki bodo ob prvi prepreki izgubili zanimanje. Zahtevamo, da državljane obravnavate s spoštovanjem, kakršnega si zasluži sleherni državljan Republike Slovenije, kadar poskuša sodelovati z državnimi organi in ki njihovega dela ne želi zavirati ali onemogočiti, temveč ponovno preveriti, da skupaj lahko zmanjšamo potencialno škodo, ki lahko nastane ob slabo uveljavljenem projektu oziroma povečamo doprinos dobrih.
Pomagajte nam, da vam pomagamo preprečiti dolgoročno škodo. S sprotnimi popravki, sodelovanjem in opozarjanjem na nepravilnosti lahko dosežemo več!
