Vlada je uzakonila obveznost aplikacije za okužene in karantenirane posameznike.
Siljenje v namestitev aplikacije ni smiselno, saj osebi, ki aplikacije ni imela nameščene in je uporabljala, ta ni mogla beležiti stikov. Prav tako imajo potrjeno okuženi in karantenirani posamezniki predpisano samoosamitev, zato je dodatno sledenje stikom njihovih mobilnih naprav povsem nesmiselno.
Zakonska podlaga za uvedbo aplikacije za sledenje okužb s koronavirusom¹, ki jo je pripravila vlada, je tako ohlapna, da ne zagotavlja ustrezne pravne varnosti in ne preprečuje zlorab.
Kljub odsotnosti tehničnih specifikacij aplikacije vlada trdi, da ne bo šlo za nikakršno zbiranje osebnih podatkov.
Najverjetneje bi se tako radi izognili potrebi po usklajevanju zakonskega predloga z zakonodajo varstva osebnih podatkov ter vključevanju Informacijske pooblaščenke, ki ji je bil zakonski predlog posredovan šele na dan njegove javne objave. Zakonski predlog zato nima ustreznih varovalk pred morebitnimi zlorabami.²
Odprtih tehničnih vprašanj in dilem³ je več kot odgovorov, zato je zaskrbljujoče, da vlada tudi v primeru aplikacije ignorira stroko, tudi s področja informatike in komunikacij. Od Ministrstva za javno upravo, ki ima nalogo zagotoviti aplikacijo, bi pričakovali vsaj organizacijo javne razprave na nivoju strokovnjakov s področja informatike in komunikacij.
Vsakršna uvedba aplikacije bi po našem mnenju morala temeljiti izključno na prostovoljni rabi. Njeno uvajanje pa bi moralo biti v nasprotju z naravo dosedanjih poskusov vlade povsem transparentno.
Pred uvedbo kakršnekoli aplikacije je nujno opraviti široko strokovno javno razpravo tako s pravnega, strokovno tehničnega kot tudi sociološkega vidika. Predvsem pa naj se upošteva strokovne argumente in tako pozitivne kot tudi negativne izkušnje iz tujine.
