Se spomnite časov, ko so se ljudje bali na glas povedati, kje jih tišči čevelj, ker so se bali raznih državnih organov? Morda nam dandanes ne prisluškujejo, vsekakor pa nas imajo zmeraj na očeh. Pirati smo se odpravili na ceste in dokumentirali oči velikih bratov – javnih in zasebnih ustanov, agencij, mesta in raznoraznih državnih organov.
Pokrili nismo še niti cele Ljubljane, pa smo kljub temu našli čez 700 kamer, ki noč in dan nadzorujejo dogajanje na javnih površinah v mestu. Naš cilj je dokumentirati čim več kamer širom Slovenije – državljani imamo pravico vedeti, da smo nadzorovani in kje.
Postopek je preprost:
- potrebujete pametni telefon (postopek preverjeno deluje na androidih in iPhonih)
- na telefonu vklopite določanje lokacije preko GPS in vklopite funkcijo geotagging (običajno v nastavitvah kamere)
- postavite se v bližino kamere, jo poslikajte in sliko po e-pošti pošljite na rok.andree@piratskastranka.si
Soočeni smo z omejitvami odprtega javnega prostora. Kaj to pomeni za prihodnost? Želijo nas prepričati o smotrnosti uporabe tehnologije, ki jo prodaja industrija, ki se okorišča s človeško vero v dobrohotnost, ko nam nadzor prodaja zapakiran v škatlo z napisom “Varnost”. To je zadnji trik panoge, ki omejuje naše svoboščine in pravice na vseh področjih našega bivanja.
Oblasti ta nadzor utemeljujejo z bolj učinkovitim bojem proti kriminalu, nasprotniki pa svarimo pred netransparentnim in nereguliranim upravljanjem tega sistema.
Nadzor, ki posega v javni prostor in ga s tem krči je vseprisoten. Dandanes se je na javnih površinah praktično nemogoče izogniti Velikemu bratu, ki snema, zapisuje in obdeluje zbran material, brez zunanjega nadzora nadaljnjega življenjskega cikla podatkov. Ali te po koncu njihove neposredne uporabnosti izbrišejo, ne vemo.
Smernice za izvajanje videonadzora, ki jih je pripravil informacijski pooblaščenec, najdete na spletni strani informacijskega pooblaščenca.
V Republiki Sloveniji v ZVOP-1 v 75. členu, ki ureja videonadzor dostopa v uradne oziroma službene prostore, je v četrtem odstavku določeno, da se tovrstni osebni podatki lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nakar jih je treba izbrisati, če zakon ne določa drugače.
V zadnjem času se tovrstna tehnologija lahko uporablja tudi za splošno spremljanje in prepoznavo oseb, kar predstavlja popolnoma nedopusten poseg v človekovo zasebnost, saj je sistem nemogoče uporabiti zgolj za prepoznavo posameznih ljudi – če sistem želi nekoga najti, mora izvesti prepoznavo vseh zajetih oseb. Žal nimamo podatka, v kakšnem obsegu in v kakšen namen se v Sloveniji to dejansko uporablja.
Kamere so naše sopotnice na vsakem koraku. Postavimo spomenik njihovi zlovešči prisotnosti.
