Začnimo z razlago Poe-ovega zakona.
Poe-ov zakon je modrost interneta, ki pravi, da bodo parodije ekstremnih pogledov, brez ‘primerne in hitro razumljive’ označbe, vzete kot iskrene s strani vsaj nekaterih bralcev in opazovalcev teh parodičnih izdelkov.
What the fuck Slovenija?!
Ja, do tega je prišlo. Prišlo je do tega, da po spletu krožijo članki in opažanja, ki so tako ekstremna, tako zaničevalna in polna sovraštva, da smo se Pirati bili, po Poe-ovemu zakonu, prisiljeni vprašati: ali ti ljudje mislijo resno, ali je to le kakšna praktična črnohumorna šala?
Pozivanje k napadanju, pretepanju, celo pobijanju drugačnih in drugače mislečih je stvar, za katero smo upali, da smo jo v družbi 21. stoletja presegli.
Sedaj se je to nasprotovanje, to sovraštvo do sočloveka kar naenkrat razširilo po celotni Sloveniji. “Nočemo vas, pojdite drugam, tu niste dobrodošli, sovražimo vas” je samo nekaj izrečenih besed in besednih zvez, ki so, roko na srce, še celo zelo zmerne glede na dejansko stanje v Sloveniji.
So krivi dejstva, da so ljudje?
Begunci so prvenstveno, ne glede na njihov razlog za beg, ljudje, za božjo voljo. Želijo le, kar je najboljše za njih in za njihove bližnje: ženo, otroke, stare starše. Mar jim lahko kaj očitamo? Mi, Slovenci, znani po tem, da bi za svoje bližnje marsikaj “zrihtali”? Ki zaobidemo marsikatero zakonsko oviro zato, ker so “itak krivi tisti, ki so ga tako butasto napisali”?
Ampak ta članek ni namenjen temu, da vse povprek mečemo krivdo. Namenjen je ljudem. Nam, vam, vsem ljudem. Da se spomnimo, kdo smo in kaj predstavljamo.
Liberté, égalité, fraternité
Evropske vrednote, ki so oblikovale moderno Evropo idej, niso brezglavo sovraštvo in nacionalizem ampak ideje razsvetljenstva in francoske revolucije: svoboda, enakost med ljudmi in bratstvo do sočloveka. To so ideje, ki so nam dale pravno in sekularno državo svobodnih ljudi ter omogočile nastanek emancipativnih in svobodoljubnih gibanj ter idej po vsem svetu.
To so vrednote, ki so danes ogrožene. Ne s strani migrantov ampak s strani nekaterih domačinov, ki so v dani situaciji pripravljeni širiti sovraštvo in nestrpnost proti soljudem. Nazadnjaška gibanja, ki si domišljajo, da s svojim rasizmom in nestrpnostjo branijo Evropo so tista, ki teptajo po bistvu, tradiciji in vrednotah Evrope. So le druga plat kovanca nestrpne ideologije, ki v tem trenutku seje grozo po Siriji in bližnjemu vzhodu.
Z roko v roki, ne z mečem v roki
Do mirnega sobivanja, obojestranskega spoštovanja in spoštovanja lokalne kulture in prebivalstva lahko pride le tako, da vse, ki z dobrimi namerami vstopijo v našo deželo, sprejmemo, ne glede na vero, ki ji sledijo, ne glede na jezik, ki ga govorijo. S sovraštvom jih le pahnemo na stran, v pogubo in brezup, sami pa se prikažemo kot zatiralci, tirani.
Evropa izključevanja in sovraštva ni Evropa, v kateri bi želeli živeti, zato vas pozivamo, da se nam pridružite 27.2. na Kotnikovi v Ljubljani zato, da Slovenci pokažemo dobrosrčnost, odprtost, prijaznost, ki smo je vsi sposobni.
Kaj pa integracija?
Velika večina beguncev, ki so nastanjeni v raznih začasnih centrih so ali v postopku vračanja v matično državo ali pa nadaljujejo pot v azilantom bolj prijazne države. Predstavljamo si, da si tukaj niti ne želijo ostati. Za tiste, ki bodo ostali, pa moramo globoko premisliti: se lahko pokažemo v bolj človeški luči?
Lokacija domov in prostorov, kjer nameščamo begunce; tako za večino, ki namerava svojo pot nadaljevati kot tudi za tiste, ki nameravajo zaprositi za azil in ostati v Sloveniji, je izrazitega pomena. Odročnost lahko prinese izolacijo. Pogovor, sodelovanje, sobivanje pa prinese spoznanje, razumevanje, sočustvovanje, za obe strani prinaša ogromno pozitivnih vrlin, medtem ko neznanje in nepoznavanje prinaša strah ter sovraštvo. Kako lahko pričakujemo da se bodo prilagodili in prevzeli našo kulturo če jim ne dovolimo da bi jo spoznali?
Preprečimo izolacijo velikih skupin beguncev, saj le tako lahko preprečimo nastanek novih, revnih odsekov mest, kamor se strpa vse ‘drugačne’. Kdor se počuti dobrodošlega, je neizmerno bolj pripravljen sodelovati kot tisti, ki ga pričakata puška in taborišče.
Odličen primer dobre prakse integracije novoprišlekov kažejo primeri, ko države stremijo k razpršitvi azilantov ter s tem omogoči boljši, bolj pozitiven integracijski postopek ljudi v okolje, kulturni prostor in življenjski tok. Morda bi bilo dobro premisliti, kako in kam nastanujemo begunce v Sloveniji, če se želimo izogniti getoizaciji in z njo povezanim izključevanjem in problemu.
Decentralizacija je vsekakor zelo pozitivna možnost, ki bi jo morala v Sloveniji izvesti Zveza občin Slovenije z dogovorjeno rešitvijo med vsemi občinami ter skupnim načrtom ukrepov, katere bi predlagale in uskladile občine med sabo in ne na podlagi ukazov Vlade.
Pokažimo svetu, da ne ravnamo s tujci tako, kot so večji in močnejši več kot tisočletje ravnali z nami. Bodimo boljši.
Bodimo ljudje.
