Pirati že od razkritja osnutka sporazuma v sredini leta 2014 opozarjamo na težave, s katerimi se bomo morali začeti spopadati v vsakdanjem življenju, če se ta sprejme v trenutni obliki. Kljub (uspešnemu?) ignoriranju naših opozoril s strani uradnih kanalov v dobro vseh nas še vedno opozarjamo, da sporazum TTIP ni škodljiv samo pravni avtonomiji držav Evropske Unije, ampak tudi vsem nam, državljanom Slovenije in Evropejcem nasploh. Od razpusta nadzora pri vsebnosti kemikalij v naši hrani do potencialno strupene kozmetike in nižanja higienskih standardov na kmetijah, vse to zajema »čudoviti« trgovinski sporazum, ki je bolj političen kot ekonomski.
Kaj tvegamo, če sprejmemo pogoje TTIP?
Kaj vse lahko s čezatlantskim trgovinskim in naložbenim partnerstvom TTIP izgubimo? Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v navezi z evropsko potrošniško organizacijo Bureau Européen des Unions de Consommateurs (BEUC) opozarja na številne težave sporazuma in poziva k previdnosti.
BEUC spremlja pogajanja o čezatlantskem trgovinskem sporazumu, saj njegova vsebina vpliva na življenje vseh Evropejcev. Trud organizacije je bil izredno otežen, saj je vsebina ostajala skrita. Ker sporazum presega trgovinske teme (oziroma kar globoko seže v politične vode), je evropska civilna družba zahtevala večjo preglednost postopka. In bili so uspešni! Zdaj lahko dostopamo do dokumentov o stališčih in predlogih Evropske Komisije. Generalna direktorica BEUC Monique Goyens pravi, da je to »dober začetek, ni pa dovolj, saj ne poznamo ameriških pogajalskih izhodišč. Zato potrebujemo tudi dostop do vsebinskih predlogov ZDA in prečiščenih besedil.«
Evropska zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov nudi višjo zaščito kot ameriška. To je bistvena točka pogajanj, ki bi lahko ogrozila doseženo raven varstva v EU. Zato Pirati zahtevamo, da se pogajanja o čezmejnem prenosu podatkov med EU in ZDA izločijo iz TTIP. Po zagotovilih pogajalcev sporazum naj ne bi spremenil veljavnih zakonov. Vendar predvideva mehanizem »regulatory cooperation« (t.j. vzvod za pomoč pri razgrajevanju t.i. kontrolnih »ovir« in preprečevanje nastanka novih), po katerem lahko ena stran dobi pretirane pravice in poskuša vplivati na odločanje o prihodnjih zakonskih pobudah.
Veliko je bilo govora o pravnem mehanizmu ISDS. KPTS (Koalicija Proti Tajnim Sporazumom) zahteva, da se izloči iz sporazuma, saj drugače lahko na ta način investitorji vedno pogosteje izpodbijajo ureditev varstva potrošnikov, okolja in delavskih pravic kot da gre za kršitve pravic investitorjev. Arbitri, ki o tem razsojajo, niso odgovorni nikomur in lahko tolmačijo zakonodajo in sodno prakso kot jim ustreza. Trgovinski sporazumi, ki bi omejevali njihovo moč, so namreč izredno ohlapni.
ISDS – Največji (a ne edini) trn v peti sporazuma
Debata o ISDS se je začela tudi na domačih tleh. Skupina organizacij civilne družbe (KPTS), političnih strank in sindikatov je na vlado naslovila jasno argumentiran poziv za izločitev ISDS. Ta sporazum, posebej v manjših državah, lahko ovira sprejem in izvajanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, javnega zdravja in okolja, če jo bodo lahko v svojo korist izpodbijale korporacije in grozile državam z odškodninami. Mehanizem diskriminira državna podjetja in potrošnike. Pravzaprav sploh ni potreben. EU in ZDA imajo dovolj dobro delujoče pravosodne sisteme, kjer lahko tuja podjetja uporabijo vsa pravna sredstva, se strinjajo podpisniki poziva.
Kako lahko slovenska civilna družba, vključno s KPTS, sooblikuje stališča do TTIP na nacionalni ravni? Vladna ekipa na gospodarskem ministrstvu, ki se ukvarja s sporazumom je majhna, saj do sedaj ta tematika ni uživala večje pozornosti. Skupina naj bi redno sestankovala, a se je že pri oblikovanju stališč vlade do ISDS izkazalo, da vabilo velja predvsem za ministrstva in Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), na ostalo civilno družbo pa so »pozabili«. Spregledali so celo, da je gospodarsko ministrstvo odgovorno tudi za politiko varstva potrošnikov, je kritična Kutinova iz ZPS. »Vse bolj se kaže, da za Slovenijo TTIP predstavlja predvsem velika tveganja in potencialne stroške, a odgovorni se problematike zares sploh še niso lotili. Če bodo spet nekritično podpirali mnenja bruseljskih uradnikov, potem nas zares lahko skrbi.«
Katere nevarnosti prežijo na nas? »Potrošniki, pa naj bomo iz Slovenije ali drugih držav EU, na naših policah nočemo mesa s hormoni, piščancev, ki so v izogib okužbi s salmonelo in kampliobaktri (kampilobaktri so glavni povzročitelji človeških črevesnih okužb v razvitih državah) oprani s klorom, namesto, da bi okužbe preprečili z dobro higiensko prakso. Vsak dan uporabimo več kot 15 različnih kozmetičnih izdelkov. V naše trgovine bi lahko dobili ameriško kozmetiko, ki vsebuje v EU prepovedane kemikalije, in tega sploh ne bi vedeli. V ZDA je prepovedanih le 11 kemikalij, v EU pa 1328! V EU kemični izdelki ne vsebujejo nevarnih kemikalij, kot so težke kovine in svinec,« našteva Kutinova. Na seznamu nevarnosti so tudi težave gensko spremenjenih organizmov, uporabe hormonov v prireji mesa in še bi lahko naštevali.
Ali je mogoče vplivati na vsebino sporazuma? Uradne poti, po kateri bi lahko tisti, ki jih to zanima posredovali pripombe na besedilo, o katerem se pogajajo v okviru TTIP, pravi Goyensova, preprosto ni. BEUC je zaprosil Evropsko Komisijo, naj jim to omogočijo – tudi tako lahko izničimo nevarnost, da bi v sporazum zaidejo nam potencialno škodljive določbe. A vedno obstaja način, da rečemo NE škodljivim sporazumom. Že večkrat smo opozorili, kakšne spremembe prinaša TTIP in vas tako ponovno pozivamo, da drug drugemu pomagamo poskrbeti za mirno plovbo v prihodnost, kjer na nas ne bo prežalo nešteto zdravju škodljivih izdelkov.
V Piratski stranki smo mnenja, da je TTIP v predlagani obliki slab in za Slovenijo škodljiv trgovinski sporazum, na kar je pokazala ekonomska študija dr. Jožeta P. Damijana et. al., ki je razkrila, da je prav Slovenija največja poraženka predlaganega sporazuma.
