Z zgodovinskim volilnim rezultatom smo leta 1990. dobili lastno državo z imenom državljanov, ki so njeni prebivalci. V tem času nam je uspelo marsikaj dobrega (in slabega), za kar tudi sami nosimo odgovornost. Zgodovina nas na napakah drugih uči, da jih sami nikoli več ne bi ponovili. A to ni izgovor, da lahko v zgodovini živimo.
Poslušati mnenja in doživetja drugih, sodobnikov in prednikov, je modro. A ko pride do odločitev, jih moramo slej ko prej sprejeti sami ter nositi vso odgovornost za njene posledice, pa naj bodo dobre ali slabe.
Za samostojnost smo se odločili volivci sami. V Evropsko Unijo smo stopili skupaj, odločilen glas smo zopet bili volivci. Politično strujo, ki jo tako radi imenujemo “elita”, smo na tron oblasti izglasovali – do sedaj že veste odgovor – mi, volivci sami.
Klic po odgovornosti in sprejemanju odločitev naj ne bo usmerjen samo proti politiki, ampak tudi med nas, volivce. Živimo v demokratični državi, kjer se sliši vse, upošteva pa najglasnejše. Kako torej lahko potemtakem pričakujemo, da nas bodo v vladi in državnem zboru slišali, če smo tiho?
Seveda bi morali politiki odločitev sprejeti namesto nas – zato smo jih izvolili. A kakšno odločitev? Definirali naj bi, kaj je socialna država. Nekateri trdijo, da nam je to uspelo. Po čigavih kriterijih? Smo jim sporočili, kaj pričakujemo mi, državljani? Nosimo to odgovornost na sebi, ali jo ravno tako prelagamo na druge?
Odgovornost ni nekaj, k čemur so zavezani le tisti, nad katerimi bdijo očesa državljanov. Odgovornost in politična aktivnost stoji na vseh nas! Naša odgovornost je predvsem informiranost. Vedeti moramo, kaj se dogaja, kakšne odločitve se sprejemajo, kdaj se sprejemajo, kaj rešujejo ter predvsem zakaj. Brez spremembe večinske kulture se tudi manjšina ne bo preobrazila.
Spremembe so težke, tega se Pirati zavedamo, saj je navado najtežje izkoreniniti. Ali to pomeni, da moramo sistem neprestano spreminjati? Nikakor. Pomeni pa, da ne smemo biti zadovoljni s polovičarstvom, ampak z dobro izdelanimi rešitvami, ki jih zob časa ne bo porušil kar tako. Take rešitve lahko naredimo le s skupnimi močmi z evolucijo politike, ki uči, da se za odločitve ne obračamo samo na državo kot institucijo, ampak predvsem nase in našo voljo, da spremembe uveljavimo. To pa lahko dosežemo le, če si sistem upamo spremeniti. Čas bo povedal, ali ste se odločili pravilno.
Zato imamo danes za vas izziv: med novoletne zaobljube dajte tudi obljubo, da boste leta 2019, poleg hujšanja, učenja in obiskovanja fitnesa postali tudi politično aktivnejši.
Želimo vam lepe praznike ter še srečnejše novo leto!
