Konec skrivanja podatkov o bodočem Državnem informacijskem oblaku

↓ Skoči na dokumente

O projektu »kvantni skok«, ki ga vodijo na Direktoratu za informatiko in e-storitve, sem že pisal. Izhodišča za prenovo državne informatike predvidevajo strateško reorganizacijo informatike v javni in državni upravi, prehod javne in državne uprave na storitve v oblaku ter občuten, tudi do 40% prihranek proračunskih sredstev. Kako realni so ti cilji, ni mogoče oceniti, saj jih na Direktoratu za informatiko in e-storitve projekt vodijo v precejšnji tajnosti. O projektni dokumentaciji »vzpostavitve državnega računalniškega oblaka« ministrstva in organi javne uprave sploh niso bili obveščeni. Dokumente s prekritimi ključnimi podatki, ki smo jih pridobili na podlagi Zakona o informacijah javnega značaja, smo prvi objavili pri Piratski stranki. S tem smo omogočili pristojnim po posameznih ministrstvih in občinah, da se vsaj bežno seznanijo z načrti prenove. Prekritje ključnih podatkov so na Direktoratu za informatiko in e-storitve utemeljevali z domnevnimi posledicami, ki bi nastale za organ, če bi bili podatki razkriti. Gre za nedopustno in netransparentno delovanje državnega organa, ki si jemlje izključno pravico odločanja o tako strateškem področju, kot je državna informatika. O prekrivanju podatkov je odločal tudi Informacijski pooblaščenec, ki je Direktoratu za informatiko in e-storitve naložil, da mi razkrije večino prikritih podatkov.

Podatki o morebitnem odpuščanju delavcev – informatikov ne smejo biti tajni

Prikrivanje informacij o predvidenem presežku zaposlenih na področju informatike v državni upravi na Direktoratu za informatiko in e-storitve utemeljujejo s trditvijo, da bi se posamezniki na ministrstvih lahko prepoznali med tistimi, ki jih bodo odpustili. Na podlagi opravljene analize ugotavljajo, da bi za opravljanje dela na področju informatike zadoščalo bistveno manjše število zaposlenih kot sedaj. Prav tako odstotek zmanjšanja števila zaposlenih na področju informatike bistveno presega odstotke zmanjšanja števila zaposlenih v državni upravi nasploh, sodeč po napovedih v dokumentih Vlade oziroma Ministrstva za finance. Razkritje podatkov bi med zaposlenimi povzročilo strah pred izgubo službe, zato ti delavci ne bi več hoteli sodelovati z njimi v procesu reorganizacije državne informatike.

Stališče Informacijskega pooblaščenca je, da gre v konkretnem primeru za oceno direktorata, v kateri presežni delavci niso navedeni poimensko, zato ni utemeljene bojazni, da ne bi več hoteli sodelovati pri prenovi. V primeru, da bi prišlo do odločitve o drastičnem zmanjšanju števila delavcev na področju informatike, je po zakonu potrebno v pogovore vključiti reprezentativne sindikate, zato ti podatki ne morejo in ne smejo biti prikriti in s tem nedostopni javnosti.

Javni uslužbenci so v službi ljudstva, zato morajo delovati transparentno

Na Direktoratu za informatiko in e-storitve so prekritje podatkov o časovnem razporedu izvedbe projekta utemeljevali z izjemno velikim zanimanjem javnosti in pristojnih v javni in državni upravi ter s posledičnim pritiskom, ki bi ga bili deležni njihovi zaposleni v primeru razkritja podatkov. Objava bi po njihovem povzročila tudi razne špekulacije, ki bi pri tako velikem javnem naročilu lahko povzročile neuspeh projekta, za izvedbo katerega imajo zelo kratek čas. Poudarjajo tudi, da časovni razpored izvedbe ni v celoti usklajen z ostalimi ministrstvi in organi javne uprave, zato bi razkritje povzročilo dodatna usklajevanja, kar bi zaradi zelo kratkih rokov ogrozilo izvedbo postopka javnega naročila.

Informacijski pooblaščenec jih je opozoril, da so javni uslužbenci v službi ljudstva, ki nima nujno enakih stališč, kot jih imajo sami, zato lahko vedno prihaja do določenih pritiskov, ki so del opravljanja službenih obveznosti. Ker gre za projekt na nivoju celotne države, je nerazumno, da v pripravo dokumentacije in odločanje niso vključena vsa ministrstva in organi javne uprave. Na direktoratu bi morali glede na naravo projekta in v skladu z načelom dobrega gospodarja predvideti, da se bodo v pripravo projekta želeli vključiti tudi predstavniki ministrstev, javne uprave in zainteresirane javnosti. Prav tako oteženi postopki usklajevanja z ministrstvi in organi javne uprave ne smejo biti razlog za prikrivanje podatkov, saj bi morali na direktoratu usklajevanja predvideti v časovnem razporedu izvedbe. Prenova državne informatike je v prvi vrsti projekt vlade in ne posameznega direktorata, zato je naloga vlade, da oceni, ali so bili v projektu upoštevani interesi vseh državnih in javnih organov. Stališče direktorata, da zainteresirani javnosti ne razkrijejo časovnega razporeda izvedbe, ker bi to lahko vplivalo na izvedbo projekta, je nedopustno.

Poraba javnih sredstev mora biti transparentna

Na Direktoratu za informatiko in e-storitve prikritje podatkov o finančnih učinkih projekta utemeljujejo z bojaznijo, da bi potencialni ponudniki v procesu javnega naročila dobili »signal«, koliko sredstev je na voljo, zato bi prirejali – dvignili svoje ponudbe. Trdijo, da zaradi tega ne bi mogli uspešno izvesti postopka javnega naročila in delovati kot dober gospodar. Ob tem poudarjajo, da gre zgolj za okvirna finančna sredstva, ki jih bodo porabili v več javnih razpisih. Razkritje finančnih podatkov pred potrditvijo na vladi bi po mnenju direktorata lahko sprožilo nepotrebne špekulacije na ministrstvih in organih javne uprave. To naj bi povzročilo odpor pristojnih v posameznih organih, kar bi ogrozilo nadaljnja usklajevanja, ogrožena naj bi bila tudi višina predvidenih prihrankov.

Nasprotno Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da bodo sredstva porabljena v več javnih naročilih, zato potencialni ponudniki ne morejo vedeti, koliko sredstev je dejansko na razpolago za njih in ne morejo prirejati ponudb. Razkritje podatkov ne more in ne sme ovirati direktorata pri pogajanjih z drugimi organi. Prikrivanje finančnih podatkov je zato nedopustno.

Varovanje nacionalne varnosti ne sme biti pretveza za skrivanje podatkov

Pri prekrivanju podatkov v zvezi s tehničnimi specifikacijami se na Direktoratu za informatiko in e‑storitve sklicujejo na varovanje nacionalne varnosti, zlasti v povezavi z opremo, ki jo uporabljajo v obstoječih informacijskih omrežjih.

Nasprotno Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da so v projektni dokumentaciji navedeni splošni podatki, katerih razkritje samo po sebi ne ogroža nacionalne varnosti, niti se na njihovi podlagi ne da sklepati o opremi, ki je v uporabi v obstoječih informacijskih omrežjih.

V prenovo državne informatike morajo biti vključeni vsi resorji in širša zainteresirana javnost

Velja poudariti, da je področje državne informatike zelo kompleksno in prepleteno, zato je nedopustno, da o njem odloča le peščica posvečenih na Direktoratu za informatiko in e-storitve, ki nima in ne more imeti pregleda nad celotno problematiko. Prikrivanje informacij in kršitev postopkov usklajevanja gradiv – tudi v imenu časovne stiske – je v nasprotju z zakonsko določenim javnim značajem delovanja državnih organov. Reorganizacija in razvoj državne informatike sta le del načrta vzpostavitve učinkovite informacijske družbe, kot jo predvideva Evropska digitalna agenda. Interes javnosti pri vzpostavitvi učinkovite državne informatike ni zgolj v gospodarnosti in transparentnosti porabe javnih sredstev, temveč tudi v zagotavljanju tehnološko neodvisnih, učinkovitih, uporabnih in vsem dostopnih javnih informacijskih storitev. Zato pri Piratih pozivamo vse pristojne na posameznih ministrstvih in v javni upravi, kot tudi zainteresirano civilno družbo in javnost, da se aktivno vključijo v proces prenove državne informatike, ki je še kako potrebna.

Dokumenti z razkritimi podatki, pridobljeni z odločbo Informacijskega pooblaščenca

1. DRO: Obrazec zahtevka za pridobitev pomoči KS in ESSR (priloga 15a)
2. MNZ: Načrt prenove in program ukrepov za prenovo informatike v državni upravi
3. MNZ Projekt DRO: Dokument identifikacije investicijskega projekta
4. MNZ Projekt DRO: Predinvesticijska zasnova
5. MNZ Projekt DRO: Investicijski program s študijo izvedbe

Predhodno objavljeni dokumenti

1. MNZ: Izhodišča za prenovo državne informatike
2. Služba vlade RS za razvoj in Evrop. kohezijsko politiko: Odločba o dodelitvi sredstev za projekt Vzpostavitev DRO
3. Sklep Ministra za notranje zadeve: Potrditev DRO
4. MNZ: Sklep o imenovanju delavne skupine za delo na projektu vzpostavitve DRO
5. Min. za Pravosodje: Nasprotovanje obravnavi vladnega gradiva
6. MDDSZ: Pripomba na objavljeno vladno gradivo
7. MNZ: Sklep o imenovanju delavne skupine (png)
8. Vrhovno sodišče RS: Dopis predsednici vlade