Piratske stranke (in druge) širom sveta se zavedajo in poudarjajo pomen transparentnosti. Transparentno to in tisto, pogosto žal predvsem pro forma, redkeje vsebinsko in iskreno. Pirati smatramo transparentnost, poleg deljenja, zasebnosti in evolucije politike, kot temelj sodobne in demokratične družbe ter političnega sistema.
Transparentnost definiramo kot:
… splošno, trajno in neovirano dostopnost informacij o državnem oziroma političnem dogajanju, tovrstnih procesih in postopkih.
To pa smo še bolj jasno definirali s konceptom Efektivne transparentnosti:
Lastnost sistema, ki za jasen in učinkovit vpogled v procese ne zahteva nerazumnega truda.
Koncept odprte uprave kot bistvena kvaliteta dobrega upravljanja države
V upravnih vedah tako svetovno, kot v okviru EU se pojavlja koncept »dobrega upravljanja« (ang. good governance), ki predvideva bolj kvalitetno in v potrebe uporabnika usmerjeno upravljanje države s strani državne uprave in drugih javnih institucij. Če si sposodimo besede evropskega varuha človekovih pravic, lahko rečemo, da je ključni del »dobrega upravljanja« prav ideja »odprte uprave«.
Vendar pozor, transparentnost in odprta uprava pač nista eno in isto, mar ne? Draga bralka, dragi bralec, seveda ne. Naj ponazorimo s formulo:
odprta uprava = transparentnost + aktivno sodelovanje med upravo in uporabniki upravnih storitev
In kot vidimo je transparentnost del odprte uprave, ta pa del dobrega upravljanja, ki si ga kot državljani vsekakor zaslužimo in ga upravičeno pričakujemo, saj delujoče demokracije brez dostopnih informacij ne more biti! Ni odveč omeniti še izsledka raziskave, ki je odkrila močno povezavo med stopnjo odprtosti neke države in stopnjo blaginje prebivalcev le te.
V skladu z določbo prvega odstavka 1. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, so zavezanci, ki morajo omogočati prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerim razpolagajo upravni organi na vseh ravneh, po novem celo določeni poslovni subjekti. Namen zakona (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Za uresničitev namena tega zakona si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2 odst. 2. člena).
Vlada Republike Slovenije – politični ali upravni organ?
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.
– 1. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije
Vlada je torej strogo formalno gledano upravni organ na najvišji ravni. A ker do vlade pridemo na podlagi političnih razmerij, določenih na volitvah v Državni zbor in je predsednik vlade izvoljeni funkcionar (s strani poslancev Državnega zbora), lahko rečemo, da je vlada tudi politični organ.
Vlada »did what?!?«
V začetku leta je v javnosti zaokrožila novica, da je se je vlada v veselem decembru odločila ukiniti izdelovati dobesedne prepise posnetkov vladnih sej.
Kaj je botrovalo tej odločitvi ne vemo, morda so to varčevalni ukrepi, morda jih motijo nadležni prosilci za dostop do te informacije javnega značaja, morebiti ima kaka članica ali član vlade preprosto tremo.
Ste že kdaj poskusili govoriti v mikrofon pred občinstvom? Seveda, nihče ne želi izpasti kot kak čudak na dokumentih po katerih bodo v prihajajočih tisočletjih pasli oči nadobudni zgodovinarji, malce prej pa novinarji.
Šalo na stran, v luči zapisanega nas seveda odločitev vlade ne more in ne sme pustiti hladne in brezbrižne! Tak odnos kateregakoli organa je namreč v nasprotju z duhom zakona (o dostopu do informacij javnega značaja) in nenazadnje le in samo zbuja dvom o odkritosti in dobronamernosti ravnanja najvišjega organa državne uprave!
O možnih vzrokih, posledicah in nenazadnje obvezah vlade je že spisan prispevek s strani sodelavke »Infohiše«, inštituta za zasebnost in dostop do javnih informacij, zato jih nima smisla ponavljati. Kar pa ni odveč, pa je zavedanje spornosti ravnanja vlade, še posebej na simbolni ravni, saj kot vemo – zgledi vlečejo. Slabi še posebej.
Ni še prepozno, upanje umira zadnje
Za začetek (konca) naj omenimo, da Slovenija na tem področju niti ni slaba, nikoli pa ni prepozno za izboljšave, še posebej ker je trend negativen in v praksi še vedno prihaja do nespoštovanja zakonskih določb glede dostopnosti informacij.
Če smo že govorili prej o zgledih, naj navedemo zanimiv projekt, ki ga je že leta 2011 pognala nemška javna(!) televizijska hiša ZDF, eu-Parlameter. Projekt v grobem prinaša več informacij o izvoljenih predstavnikih v evropskem parlamentu javnosti, saj se zavedajo, da le dobro obveščena javnost lahko sklepa boljše (politične) odločitve. Mimogrede, zanimivost glede ZDF je tudi lanska odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki pravi, da ima politika (beri: politiki) prevelik vpliv na javno medijsko hišo, v nasprotju s praksami drugih držav.
Upanje nam gojijo tudi aktivnosti lokalne civilne družbe, konkretneje inštituta Danes je nov dan, ki je začelo s projektom razvoja Parlametra, spletnega orodja, ki meri aktivnost izvoljenih predstavnic in predstavnikov ljudstva ter omogoča informirano spremljanje dogajanja v parlamentu.
Pirati jim želimo veliko uspeha pri tem, prav tako vsakemu, ki ve, da je transparentnost delovanja državnih (in drugih javnih) organov ključ za odprto in demokratično družbeno okolje.
Srečno!
p.s. če se želite na zabaven način seznaniti s temo, priporočam ogled šeste epizode angleške nanizanke Yes minister z naslovom “The Right to Know”.
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.