Evropsko sodišče je odločilo, da je prenos osebnih podatkov brez soglasja Evropejcev na strežnike v ZDA nezakonit.¹
Ameriškim podjetjem se tako odvzema privilegij, ki jim ga je podelila Evropska komisija z vzpostavitvijo pomankljivega pravnega okvirja “Privacy shield”. V okviru tega so lahko podjetja prenašala podatke na ameriške strežnike, zgolj z rabo za to namenjenih pogodbenih klavzul.²
To ni pomenilo nič drugega kot evropsko dovoljenje vohunjenju, saj je ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA) dovoljeno brez kakršnegakoli naloga dostopati do vseh podatkov tujih državljanov, ki se nahajajo na ameriških strežnikih.³
To predstavlja grobo kršitev EU uredbe o varstvu podatkov, na podlagi česar je Evropsko sodišče tudi pravilno presodilo, da je tovrsten prenos podatkov, ki omogoča neovirano vohunjenje, nezakonit.
Kriva, da se je ameriškim podjetjem prenos podatkov sploh dovolil, je Evropska komisija, ki je povozila uredbe unije in tako kot v primeru nekaterih bolj zloglasnih poskusov sprejetja sporazumov (CETA, TTIP), interese evropskih državljanov prodala ameriškim korporacijam.⁴
S sodbo sodišče k ukrepanju obvezuje tudi pristojne nacionalne agencije za varstvo podatkov (v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec), ki so do sedaj, kljub večletnemu opozarjanju civilne družbe, da gre za kršitev uredbe EU, zaradi morebitnega konflikta s Komisijo problematiko ignorirale.
Čeprav je komisija precej nedemokratičen organ imajo volitve nanjo vseeno nekoliko vpliva. Predsednik je namreč ponavadi izbran iz vrst največje evropske stranke.⁵
Prejšnji predsednik Juncker, odgovoren za kolobocijo s podatki, in zdajšnja predsednica Ursula von der Leyen sta oba del Evropske ljudske stranke (EPP). Del le-te je tudi naš predsednik vlade Janez Janša in SDS, poleg njega pa še madžarski vladar Orban s Fidesz, največja hrvaška stranka HDZ, Angela Merkel in CDU, ter srbski predsednik Vučić.
Dobro sodelovanje med omenjenimi zatorej ni nikakršno presenečenje, saj so vsi iz takorekoč istega političnega legla. Zaenkrat bi temu sodelovanju težko rekli produktivno, saj ravno tudi zaradi te naveze Janša von der Leyenovi ponuja rešilno bilko v obliki sporazumne pogoditve glede arhivskega spora, ki bi lahko ustvaril pomemben precedens in dodatno onemogočil zlorabe Evropske komisije in Evropske centralne banke.⁶
Piratski evropski poslanci so sicer glasovali proti imenovanju von der Leyenove za predsednico Evropske komisije: prt.si/protiEK
¹ prt.si/sodbapodatki
² prt.si/privacyshield
³ prt.si/prizma
⁴ prt.si/noyb
⁵ prt.si/EK
⁶ prt.si/ektozba
