Predsedniku Vlade smo danes poslali naslednje odprto pismo:
Spoštovani predsednik Vlade Marjan Šarec.
V Piratski stranki redno spremljamo ekonomske indikatorje po svetu, Evropi in doma. Krivulji donosa na dvo- in desetletne zakladne menice ZDA sta bili v zadnjih dneh avgusta invertirani, kar je že od leta 1950 najbolj zanesljiv indikator bližajoče se gospodarske krize. Inverzija se je do oktobra popravila, a to je lahko med drugim tudi posledica nadaljnjega metanja peska v oči in indikator slepega grmenja proti prepadu. Strah pred krizo in nezmožnost ustreznega odziva nanjo sta odlični spodbudi, da se tovrstne indikatorje začasno umetno popravi. Tovrstna inverzija in njen popravek sta se pred zadnjo krizo zgodila kar trikrat.
Nemško gospodarstvo, na katerem sloni veliko naše industrije, se ohlaja. Podjetji Kolektor in Hidria, ki dobavljata polizdelke avtomobilski industriji, se že soočata s težavami, oči svetovne ekonomske javnosti pa bodo kmalu uprte v poročila gospodarske rasti ob koncu leta.
Gospodarska kriza je nazadnje prizadela Slovenijo leta 2007. Vlada Boruta Pahorja v mandatu 2008–2012 in vse naslednje vlade, ki so imele izvršno oblast v “kriznem” obdobju, ki se je vleklo in v krču držalo slovensko gospodarstvo deset let, so na ekonomsko dogajanje odgovarjale medlo in neodločno. Kot palico in korenček so uporabljale evropske institucije, ki naj bi pri nas vpeljale ustrezne mehanizme za rešitev iz krize ali na evropskem nivoju ponudile rešitev zanjo.
Glede na preteklo politično in ekonomsko dogajanje nas upravičeno skrbi, ali ima Vlada pripravljene rešitve za vzpodbuditev slovenskega gospodarstva, v kolikor zaradi nestabilnosti v tujini in usmerjenosti naše težke industrije v izdelovanje polizdelkov za nemško avtomobilsko in gospodinjsko industrijo upadeta naš izvoz in posledično zaradi negativnega ekonomskega ozračja tudi nivo investicij. Dvomi se nam porajajo tudi glede nezmožnosti odplačevanja kreditov s strani prebivalstva in gospodarstva, zaradi česar lahko doživimo ponoven kreditni krč.
Po uradnih podatkih SURS-a se je brezposelnost v zadnjih letih več kot prepolovila, kar pa zaradi vzroka znižanja – povečanja obsega prekarnega dela in dela preko zaposlovalnih agencij – z vidika socialne varnosti in kupne moči prebivalstva ni doseglo prav veliko. Prav tako se nista znatno povečali kreditna in varčevalna sposobnost prekariata.
Od Vlade zahtevamo pojasnila in konkretne ukrepe
Kako namerava Vlada omiliti ponoven neizogiben padec življenjskega standarda Slovenk in Slovencev? Prav do tega vodijo neizbežna odpuščanja in nižanja socialnih transferjev zaradi proračunskega primanjkljaja in manj investicij. To nas lahko pripelje v začaran krog nizke gospodarske rasti, brez katere je glede na svetovni gospodarski model že zgolj vzdrževanje trenutnega življenjskega standarda ljudi nemogoče.
Po podatkih SURS-a je v Sloveniji 268.000 ljudi pod pragom revščine, 26.000 upokojencev pa prejema izredno nizke pokojnine. Če se ponovno zamrzneta usklajevanje socialnih transferjev in pokojnin z inflacijo ter višanje plač, kar omogoča gospodarska rast, bo število ljudi izpostavljenih tveganju socialne izključenosti v nekaj letih naraslo na več kot četrtino prebivalstva. Slednje je zaradi neustreznega reševanja zadnje krize trpelo kar deset let, dobili smo generacijo prekarcev in revnih mladih, ki si ne morejo privoščiti ne lastnih stanovanj ne plačevanja visokih najemnin.
Zanima nas, kakšno, če sploh kakšno, strategijo za odziv na prihajajočo krizo ima Vlada pripravljeno?
Katere analize posledic ohlajanja svetovnega gospodarstva je dala Vlada že narediti, katere še namerava in na katerih raziskavah temeljijo?
Zadnje kar si Slovenija lahko privošči, je Vlada, ki bi tako kot mnoge pred njo klecnila pod pritiskom mednarodnega dogajanja in slepo kimala tujim ukazom, kot je bila vsiljena varčevalna politika, za katero so evropske institucije po koncu krize priznale, da je bila napačna. Ameriško gospodarstvo, ki se je reševanja krize lotilo s keynesijanskim pristopom, si je opomoglo veliko hitreje, medtem ko je varčevalni krč gospodarstvo evrocone popeljal v začaran krog varčevanja in nizkih investicij. To je skupaj s povečano brezposelnostjo in obremenitvijo državnih blagajn, ki se jim je oteževalo zadolževanje, pahnilo prebivalstvo v dolgo obdobje revščine. Spomnimo tudi na dokapitalizacijo bank in nepremišljenost sprejetih odločitev, ki so bile Vladi in državljanom vsiljene zaradi umetno napihnjene urgentnosti situacije.
Po izkušnjah iz preteklih gospodarskih kriz je po inverziji krivulj donosa na ameriške zakladne menice 14–34 mesecev časa za dokončanje priprav na neizogibno krizo. Alarmi o ohlajanju nemškega gospodarstva zavijajo že od začetka aprila.
Kako dolgo bomo morali še čakati vaše prve ukrepe?
S spoštovanjem,
Rolando Benjamin Vaz Ferreira
Predsednik Piratske stranke Slovenije
