Bruno Kramm, predsednik berlinskih Piratov, je v protestu proti zaprtju komika Jana Boehmermanna pred turško ambasado citiral (grozo)dejstva, opisana v pesmi komika, s katerimi je kritiziral turškega predsednika zaradi nehumanega ravnanja tako z lastnimi državljani kot tudi sirskimi prebežniki ter zaradi diktatorske represije javnega mnenja.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je, zaradi blatenja tujega predsednika države oziroma tujega državnega dostojanstvenika, v Nemčiji sprožil postopke proti večim izpostavljenim posameznikom, med njimi se je znašel tudi predsednik berlinske Piratske stranke, Bruno Kramm. Aretacijo in sledeči sodni postopek je zahteval po zakonu, ki ima svoje korenine v Nemškem Rajhu, saj je bil v svoji osnovi napisan leta 1871. Ja, zakoni, ki so starejši od marsikatere države, v Nemčiji še vedno veljajo, ta je v veliki meri celo nespremenjen. Nazadnje, leta 1975, so le razširili način kaznovanja, zaporna kazen od treh do petih let pa ostaja že od samega začetka.
Seveda se je s popularizacijo uporabe zakona začela tudi politična razprava o umiku ‘zastarelega zakona, ki ne sodi v moderni svet’ kot so ga poimenovali nekateri nemški politiki. Politična volja za ukinitev zakona, ki očitno krši človekovo pravico do svobode govora, sedaj obstaja. Zaenkrat. Na plečih nemškega ljudstva je, da spremi ukinitev zakona do konca, saj se drugače kaj hitro zgodi, da politični veljaki nanj preprosto ‘pozabijo’, ko izgubi na populistični fronti.
Pirati podpiramo idejo, da se nedemokratični in represivni zakoni prejšnjih režimov in diktatur, ki so v svojem času imele politično moč v Nemčiji, končno umaknejo, saj je očitno nedemokratičen ter onemogoča javno razpravo o hudodelstvih političnih veljakov in diktatorjev drugih držav. Skrajno neprimerno je, da taka zakonodaja še kar vztraja v veljavi.
Erdogan pa naj se gre s svojo morilsko politiko pobijanja civilistov z obeh strani z vojnih območij solit.
Evo, zdaj nas pa zaprite!
