Omejevanje državljanske volje – manj demokracije
Državni zbor se pripravlja na spremembo referendumske ureditve. Ob premalo transparentnosti politike, premalo soodločanja civilne in strokovne javnosti, se v času, ko bi potrebovali čim več sodelovanja, politika odloča o zaostritvi oz. omejevanju pravice do referendumskega soodločanja!? Pirati smo za več demokracije, več soodločanja o pomembnih vprašanjih, pirati smo za neposredno demokracijo! Omejevanje referendumskega soodločanja je ravno v nasprotju s tem, za kar se zavzemamo.
Volitve vsaka štiri leta več kot očitno ustoličijo politično oblast, ji dajejo legitimnost vladanja, le-ta pa se na vse pretege trudi imeti edina moč in glas odločanja o vsemu. Referendum je varovalka pred samodržnim odločanjem Vlade in poslank ter poslancev v Državnem zboru. Varovalke kot so politično konstruktivna opozicija, Državni svet in na koncu državljani z možnostjo referendumskega odločanja so temelji parlamentarne demokracije.
Argumenti za omejevanje razpisov referendumov kot veliki stroški za državo so popolnoma zgrešeni in politično populistični, saj je 1,5 € na državljana kaplja v morje napram vsem ostalim nepotrebnim izdatkom države. Prav tako argument, da lahko vsak referendum ustavi delovanje države, ne zdrži. Poslanci namreč izražajo voljo ljudstva in če je njihova volja zoper voljo volivcev, je problem v odločitvah poslancev in ne v ljudstvu!
Naš predlog spremembe referendumske zakonodaje je:
1. Ukinitev posvetovalnega referenduma
Volja državljanov naj se upošteva, za anketiranje in preverjanje javnega mnenja s strani politike obstajajo drugi vzvodi.
2. Dva volilna dneva letno
Če se ozremo za leta nazaj, lahko ugotovimo, da smo imeli v povprečju skoraj dva volilna dneva letno. Volimo Predsednika države, Parlament, EU Parlament, imamo Županske volitve in volitve v mestne svete ter referendume. Zavzemamo se za dva, v naprej določena, volilna dneva v letu, kjer bi se lahko istočasno odvijale razne volitve in referendumi. S tem bi se zmanjšal demokratični deficit in omejevanje nasprotnikov posameznih referendumskih pobud z argumenti, da je vse skupaj le nepotreben strošek za državljane.
3. Potrebnih 10.000 podpisov za razpis referenduma
Število podpisov za razpis posameznega referenduma naj se zmanjša na 10.000. Ob upoštevanju dveh volilnih dni, je dodatni strošek vsakega posameznega referenduma le v natisu volilnih glasovnic, kar pa je zanemarljivo.
4. Možnost referendumskega glasovanja le o posameznem delu zakona in ne le o celotnem zakonu
Da je zakon, o katerem se na referendumu odloča v celoti slab je majhna verjetnost, zato se zavzemamo, da bi bilo možnost na referendumu odločati le o posameznih poglavjih ali členih sprejetega zakona. S tem bi se izognili tehtanju zakonodajne veje oblasti ali sprejema odločitve, ki so znotraj posameznega zakona za družbo nesprejemljive, hkrati pa je zakon potreben in na koncu sporen glede sprejema. To bi nedvomno pripomoglo h dvigu kvalitete sprejetih zakonov.
5. Odločitev sprejeta na referendumu se lahko spremeni le na drugem referendumu
Referendumske odločitve, ki so jih sprejeli državljani, se lahko spremenijo le z novim referendumskim vprašanjem. Volja volivcev ima v obstoječi zakonodaji le kratek, omejen rok enega leta, po katerem lahko zakonodajalec ponovno odloči zoper volivčevo voljo. Zavzemamo se, ob upoštevanju prejšnje točke glede glasovanja o le posameznih delih zakona, da se lahko odločitev sprejeta na referendumu spremeni le in samo z odločitvijo na novem referendumu.
6. Kvorumi
Trenutna zakonodaja že pozna referendumski kvorum, ki pa velja le za potrditev spremembe ustave: Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev (170. člen Ustave RS).
Državni zbor sprejema zakone z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, pri čem je sklepčen, če je na seji navzoča večina poslancev, kar pomeni, da lahko teoretično 24 poslancev sprejme zakon, kar je glede na 90 poslancev v Državnem zboru malo več kot četrtina vseh poslancev. Zato menimo, da ni potreben nikakršen kvorum za potrebno udeležbo na referendumu, saj je le-ta pričakovano višja od 25 odstotkov volilnih upravičencev.
Več demokracije – boljša družba – bolj kvalitetno življenje!
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
