Nasilje, ki je zaznamovalo proteste v Sloveniji, je pretreslo vse, ki so mislili, da se kaj takega pri nas ne more zgoditi. Nekaj let nazaj so krivdo za uničeno pročelje parlamenta pripisali pijančevanju študentov in dijakov. Tedaj so le redki pokukali v ozadje te alkoholne omame in se vprašali, zakaj. Ugotovili so, da mladi ne vidijo več perspektive v študiju, ker bodo na koncu tako ali tako ostali na istem, ali pa celo slabšem, kakor med prekomernim delom v študentskih letih. Tudi na zadnjih protestih bi lahko nasilje, organizirano ali ne, pripisali podobnim frustracijam in zagrenjenosti. Predvsem pa nasilju, ki so mu ljudje sistematično izpostavljeni zadnjih 20 let.
Vendar si moramo najprej razjasniti kaj sploh je nasilje. Pri tej besedi večina ljudi najprej pomisli na fizično nasilje: pretepanje, streljanje, ropanje, posiljevanje. A to je zgolj del nasilja, ki ga pač najtežje spregledamo. Veliko težje je opaziti psihično trpinčenje. V zadnjih letih se je tudi zelo razpasel mobbing na delovnem mestu. Nekje vmes med fizično in psihično nasilje bi lahko umestili še finančno, marketinško, medijsko, politično, elitistično in modno nasilje… wait, what? Ja, dragi bralci. Dobrodošli v krasni novi nasilni svet!
Posledice finančnega nasilja občutimo predvsem v zadnjih letih. Banke so kar naenkrat na robu propada in rešuje jih država, ki denar odtegne davkoplačevalcem. Pa ne samo to. Kar naenkrat brez milosti oklesti proračun tam, kjer najbolj boli in pahne mnoge ljudi v obup. Banke in finančne institucije so s svojimi brezvestnimi manipulacijami izvedle finančno nasilje nad ljudstvom, saj so zaradi svoje moči in vpliva nad politiko ljudem nižje na družbeni lestvici neusmiljeno odtegnile denar, ki so ga sami prispevali z davki in ga imajo pravico koristiti v obliki normalno delujočih šol, vrtcev, javne uprave, socialne pomoči in drugih ugodnosti, ki jih mora nuditi država, ki se v 2. členu ustave razglaša za pravno in socialno. Posledica? Samo v Sloveniji okoli 300.000 ljudi pod pragom revščine.
Marketinško in medijsko nasilje gresta z roko v roki. Težko se je izogniti reklamam na TV in četudi si greš v kuhinjo naredit sendvič ali pa greš na WC, je glasnost med predvajanjem reklam s strani TV postaje običajno ojačana. [1] Zelo težko se je izogniti reklamam na internetu, obcestnim panojem [2] in vsakovrstnim letakom v nabiralniku. Kljub nalepki na „kaslcu“ se reklamni letak znajde priložen k časopisu. Da o slednjem ne izgubljamo besed. Reklame so pogosto večje od člankov ali celo celostranske. Ko pravim, da tako marketinško nasilje nad našimi možgani krši naše človekove pravice, mislim resno. Tako kot imam pravico do tega, da me nekdo ne nadleguje z verbalnim nasiljem, imam tudi pravico do tega, da mi ne podtikajo reklam povsod, kamor stopim. No, in zakaj sem dal marketinško in medijsko nasilje skupaj? Kar oglejte si večerna poročila. Najprej novice o nasilju tam in nasilju drugje, nato pa še bebasto neumna reklama za… saj ni važno kaj. Nasilje pospešuje prodajo izdelkov, to je važno.
Že desetletja poteka debata o tem, ali nasilni filmi delajo ljudi nasilne. Menim, da jih še bolj nasilne delajo neprestana poročila o špricanju krvi in odtrganih udih. Pri filmih se lahko vsaj tolažiš, da gre za izmišljeno zgodbo, pri poročilu, da se je nekdo razstrelil in pobil nekaj deset ljudi, pa spoznaš, da je to resnični svet, z resničnimi curki krvi in pravimi udi, razmetanimi po prizorišču eksplozije. Pri stalnem ponavljanju nasilnih poročil se nas polasti nezavedni strah in v (pod)zavest se počasi prikrade prepričanje, da živiš v nevarnem svetu v katerem se lahko zaščitiš samo z nasiljem. Fizično, verbalno ali kako drugače.
Na primer, politično in elitistično. Pri tem ne bom zgubljal preveč besed, ker so v zadnjih dneh že drugi povedali veliko. Vladajo nam politično-ekonomske elite, katerih pripadniki so se sposobni zgolj prigrebsti do vplivnih položajev in nakrasti kolikor se le da. Ali je to tudi edino, kar so sposobni narediti? So v vsem ostalem popolnoma nesposobni. S svojim ravnanjem so nasilno izrinili na stran sposobne in kreativne ljudi, prav tako tudi večino poštenih ljudi ter postavili na piedestal denar, vpliv in brezobzirnost. Prav z brezobzirnostjo so izvedli nasilje nad kulturno medčloveško komunikacijo in kulturnim odnosom do soljudi.
O nasilnih modnih zapovedih, ki večinoma izvajajo pritisk na nesamozavestne ljudi, ki ne zaupajo sami vase ali pa se celo ne marajo, raje ne bom izgubljal besed. Vsake oči imajo pač svojega „malarja“.
Je po vsem tem nasilju, ki sem ga opisal, sploh še čudno, da ljudem „odnese pokrovko“ in se prepustijo besu? Nasilja ne odobravam (razen kadar gre za samoobrambo), vseeno pa razumem, da ljudje na nasilje, ki se izvaja nad njimi, odgovorijo z nasiljem. Nasilje rodi nasilje.
[1] Sam običajno med reklamami izključim zvok. In si grem naredit sendvič. 🙂
[2] Očitno zakonodajalec noče pomisliti na to, da reklamni panoji odvračajo pozornost voznikov in so lahko potencialni povzročitelji nesreč.
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
