Po več kot dveh letih od prve predstavitve ideje o gradnji razglednega stolpa v Rogaški Slatini in kar nekaj spremembah od izvirnega načrta je bil stolp z lokacijo na Tržaškem hribu na julijski seji mestnega sveta dokončno umeščen v občinski prostorski načrt.¹
Kar 106 metrov visok razgledni stolp bi bil ena najvišjih stavb v Sloveniji; prekašali bi ga zgolj dimniki trboveljske in šoštanjske termoelektrarne, dimnik Energetike Ljubljana ter hladilni stolp TEŠ-6.
Brez dvoma gre za objekt, ki bi v prostoru močno izstopal in imel velik vpliv na sicer v zdraviliško dejavnost usmerjen slatinski turizem. Glede na ankete javnega mnenja² ter pripombe in nestrinjanja ob javnih razpravah³ je moč razbrati, da si prebivalci Rogaške Slatine o gradnji stolpa nikakor niso enotni ter da jih veliko, morda celo večina, projektu tudi nasprotuje.
Projektu sicer primanjkujejo verodostojne finančne projekcije, saj se cena gradnje od samega začetka venomer spreminja, ni podatkov koliko bo stalo vzdrževanje ter kakšen je predviden dohodek, ki bi ga od obiskovalcev generirala sam stolp in lokalni turizem.
Sprva predstavljena okvirna cena⁴ je iz 2,1 milijona evrov narasla na 3,5 milijona, ko je občina projektu dodala še nadhod Sonce. Kot zasebni partner pa se je projektu pridružilo še podjetje Evropski orglarski center d.o.o., ki želi v neposredni bližini postaviti kar 400 milijonov evrov vreden orglarski center.⁵ Podjetje je v večinski lasti makedonskega podjetnika Mairja Selimija s sumljivim ozadjem in zgodovino davčnih malverzacij.
Glede na morebitne negativne vplive na obstoječi zdraviliški turizem je finančni doprinos projekta močno vprašljiv. Tovrstna usmeritev k privabljanju večjega števila enodnevnih obiskovalcev pa je tudi v nasprotju z začrtano strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma.⁶
Projekt je od Vlade pridobil tudi 1,2 milijona evrov sredstev iz Eko sklada, ki so namenjena sofinanciranju nadhoda Sonce, ki naj bi vključeval še kolesarsko stezo. Glede na to, da je bila urejena kolesarska steza v bližini predvidene trase nadhoda že zgrajena, se nam to zdi potrata javnih sredstev.
Stolp na Tržaškem hribu pa ima tudi alternative v treh drugih razglednih točkah, ki so uspešno privabljale obiskovalce v preteklosti in bi jih lahko znova oživeli – denimo vrh Janine, za nakup katerega je po lanskem stečaju Zdravilišča Rogaška Slatina občina imela predkupno pravico, a je ni želela izkoristiti.
Odnos občine in vpletenih partnerjev do kritik projekta je zaskrbljujoč; podžupan Janez Božak iz vrst SDS je denimo mnenja, da se o tem sploh ne bi smelo razpravljati, saj je projekt ob izvolitvi bil v županovem programu.⁷ Solastnik podjetja Evropski orglarski center d.o.o. Anton Škrabl pa je januarja med javno razpravo zaradi nenaklonjenosti, ki so ga do projekta izkazali prisotni, protestno zapustil dogodek.⁸
Pravica občanov je, da o tem vprašanju dokončno odločijo na lokalnem referendumu.
Več informacij o referendumski pobudi in časovnici projekta je dostopnih na: stolpkristal.com
