Potrebujemo več demokracije in ne manj.
Pirati nasprotujemo vsakršnim reformam volilne zakonodaje, ki gredo v smeri monopolizacije političnega prostora (npr. večinski volilni sistem in podobni predlogi), ker smo mnenja, da že obstoječi ne zagotavlja ravni svobode, ki jo zahtevamo. Naše ideje bi marsikateri aktualni politični akter označil za radikalne, a to niso – so zgolj dejansko demokratične in to je nekaj, kar naj bi naša Republika Slovenija tudi bila (1. člen Ustave). Nekateri naši predlogi za razvoj demokracije so težje uresničljivi v danih okoliščinah in zahtevajo več časa, imamo pa naslednjega, za katerega ni potrebno storiti veliko, je v duhu slovenskih vstaj in tudi nove politične generacije, ki prihaja.
Za začetek demokratizacije slovenske politike Pirati zato predlagamo, da se čim prej ukineta sporni volilni in finančni prag za politične stranke, ki sta popolnoma nedemokratične narave. Vse, kar je potrebno, je, da v Zakonu o političnih strankah (ZPolS) črtamo 1. in 2. ter del 3. odstavka 23. člena[1] in v Zakonu o volitvah v Državni zbor (ZVDZ) črtamo 7. točko 37. člena[2], 3. odstavek 89.a člena[3] in 3. odstavek 92. člena[4].
Z ukinitvijo volilnega praga bo postalo mogoče, da na volitvah politična stranka dobi tudi samo enega poslanca, kar je v trenutnem sistemu nemogoče, saj so lahko izvoljeni kvečjemu štirje poslanci ali več. V duhu razvoja političnega pluralizma pa je že en poslanec dovolj za predstavitev idej in stališč svoje politične stranke, ki bi po današnji zakonodaji sicer izpadla iz Državnega zbora. Na ta način se lahko nove in manjše stranke urijo in sproti dokazujejo pred volilnim telesom ter s tem razbijajo politični in medijski monopol ostarelih strankarskih formacij. S to potezo bi na nek način dobili »politične« inkubatorje. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da zaradi volilnega praga, ki ga imamo v Sloveniji, številni volivci morajo taktizirati na volitvah, saj gre njihov glas v nič, če slučajno volijo stranko, ki ne dobi 4 %. Zato zaradi varnosti raje volijo večje stranke. Ta demokratični deficit bi se z ukinitvijo volilnega praga izrazito zmanjšal. Države kot so npr. Portugalska, Nizozemska, JAR, Makedonija in Finska ne poznajo volilnega praga.
Z ukinitvijo finančnega praga bi številnim manjšim strankam, ki so izrazito finančno depriviligirane, omogočili vsaj delno pokritje stroškov svojega delovanja in lažji razvoj. Po drugi strani pa bi ta ukrep državljanom tudi omogočil, da lahko dejansko vplivajo na to, kateri stranki gre njihov denar, v nasprotju z obstoječim sistemom, v katerem gre denar nekoga, ki glasuje za stranko, ki ni dobila 1 % na državnozborskih volitvah, dominantnim strankam, kar pa za marsikaterega volivca predstavlja nelegitimno dejanje in zapravljen denar. Prav tako državnozborske stranke dobivajo bistveno večje količine denarja kot stranke, ki so dobile 1-4% glasov. Z ukinitvijo volilnega praga bi dobili pravičnejši sistem, saj bi že pri veliko manjšem številu glasov stranke postale parlamentarne in s tem tudi bolje financirane. To pa bi pomenilo, da bi lahko bolj enakopravno tekmovale z obstoječimi elitami.
Pirati bomo poskušali predlog ukinitve pragov popularizirati v civilni družbi in med političnimi strankami ter se morda z njimi celo lotili zbiranja 5000 podpisov za začetek ljudske iniciative v Državnem zboru.
To je potrebno, saj naši odločevalci vlečejo napačne poteze in pod pretvezo, da je to dobro za demokracijo, slednjo de facto ukinjajo.
Referendume smo praktično že izgubili, mar bomo sedaj obsojeni še na večno dominacijo parih strank kot v ZDA in Veliki Britaniji?
[1] Stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1% glasov volivcev.
Če je na volitvah več strank predložilo skupno kandidatno listo, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1,2% glasov (če sta skupno listo predložili dve stranki) oziroma najmanj 1,5% glasov (če so skupno kandidatno listo predložile tri ali več strank).
[2] 7) ugotavlja, katere liste kandidatov so na ravni države prejele štiri ali več odstotkov glasov, oddanih za vse liste.
[3] Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja za območje države državna volilna komisija ugotovi, katere liste kandidatov oziroma istoimenske liste kandidatov so na območju države dobile najmanj 4% od skupnega števila glasov, oddanih za vse liste na območju države, in se upoštevajo pri delitvi mandatov.
[4] Tiste liste oziroma istoimenske liste, ki na območju države niso dobile najmanj 4% od skupnega števila glasov, se pri delitvi mandatov ne upoštevajo.
