Naš najmlajši pirat: Politika ni debatiranje ob kavici

Zame politika ni samo debatiranje ob kavici, temveč spreminjanje življenja na boljše. Pomislil sem, da bi se pridružil eni od strank, predvsem, ker še ne morem voliti in je to edini način, kako lahko nekako prispevam k »izboljšavi« Slovenije.

Odločitev, da grem k Piratom, temelji predvsem na moji osebni ideologiji. Sem nekje sredinsko-levi in sem zato naredil ožjo selekcijo s tremi strankami: SMC, SD in Piratsko stranko. Po preučitvi programov in idej mi je Piratska stranka s svojim programom od vseh najbolj »pri srcu«.

Zakoni danes ščitijo velika podjetja

Program me je prepričal z informacijsko svobodo, ki v današnjem času vedno bolj propada. Glavna družbena težava, za katero so izumili piratske stranke, je ravno brutalna zamisel intelektualne lastnine. Avtorske pravice so bile sprva namenjene zaščiti avtorjem, ustvarjalcem in umetnikom, da so lahko zaslužili in živeli od svojega ustvarjanja in dobili pozornost družbe. Ta ideja sploh ni slaba. Toda zakoni, ki »ščitijo« intelektualno lastnino, so se močno spremenili. Danes ščitijo velika podjetja, ki ubijajo kreativnost malih umetnikov in posameznikov, ter nam računajo za svoja dela.

Mednarodne organizacije, kot je WIPO, sedaj globalno izvršujejo zaton intelektualne lastnine. Ne pozabimo, da je intelektualna lastnina le skupek informacij. Čemu je potem prosta uporaba informacije prepovedana? Po Slovenskem kazenskem zakoniku lahko kaznujejo neavtorizirano uporabo informacij (torej kršitev avtorskih pravic) z do 8 leti zapora. Že za en video iz YouTube-a, ki ga naložimo na osebni računalnik, nam grozi 400 evrov kazni. Z genskim patentiranjem nam celo jemljejo biološko svobodo, kar se je tudi zgodilo v Indiji, ko so ameriška podjetja tožila indijske kmete.

Verjamem, da smo lahko svobodni in hkrati ščitimo ustvarjalce. Če bi zakonodaja intelektualne lastnine bila bolj podobna Creative Commonsu, bi svet bil boljši.

Nenevarna, a prepovedana marihuana

Ideja svobodne družbe, torej s širjenjem pravic državljanov, vključno z legalizacijo in regulacijo rekreativne marihuane, je druga točka, ki me zanima. Določene naravne droge, ki ne predstavljajo nevarnosti in delujejo podobno kot tobak, bi morale biti legalne – a hkrati regulirane. Na žalost bodo določeni ljudje vedno jemali psihoaktivne snovi, vendar je odvisno od nas, če jim bomo pomagali ali jih zgolj zatirali. V času ameriške prohibicije smo videli, kaj nastane, ko prepovemo določeno pogosto uporabljeno substanco – v tem primeru alkohol.

Marihuana (čeprav je jaz nisem in ne nameravam kaditi) načeloma ni nevarna in lahko predstavlja težavo le, če jo uživajo (torej kadijo) otroci (vpliva na razvoj možganov), vendar za odrasle ne predstavlja nobenih nevarnosti. Ker je rekreativna uporaba marihuane nelegalna, jo ljudje (predvsem mladina) pogosto pridobijo na črnem trgu, kjer kmalu zaidejo na hujše droge, ker jim to ponujajo dealerji. Če se pri kajenju marihuane in/ali drugih nelegalno pridobljenih drog zares zgodijo nezgode, ki se dogajajo, ljudje ne bodo iskali pomoči, ker vedo, da jim lahko sledi zakonska kazen.

Z legalizacijo bi bilo možno omejiti in obdavčiti prodajo, pokončati dealerje in s tem rešiti »konopljine mladince,« ker ne bi prehajali na težje droge. Hkrati bi država lahko ponujala zdravstveno pomoč ljudem, ki jo tako zelo potrebujejo.

Jeza zaradi jedrske energije je placebo efekt

Jedrska tehnologija in genski inženiring sta dve stvari, ki sta iz nekega razloga postali tabu v Evropi in predvsem v levici ter tudi sredini. Genski inženiring nam omogoča izboljšati hrano in v bistvu temelji na podobnem principu kot umetna selekcija, s katero smo ustvarili današnje pasme in sorte. Naravna jabolka so slabe kakovosti, pa vendar so ljudje obsedeni s GSO. Dokler je proizvodnja GSO nadzorovana, označena in v prosti lasti vseh, je čisto OK.

Jedrska energija predstavlja enega izmed najbolj čistih in močnih virov energije. Vse, kar je kontroverzno, je shranjevanje jedrskih odpadkov, ki so shranjeni čisto varno in se ljudje jezijo le zaradi placebo efekta. Gradnja novih jedrskih reaktorjev je skrbna naložba v čisto prihodnost, ki nam da dovolj časa, da razvijemo druge alternativne vire energije, kot so npr. veter, ki ga v Sloveniji izkoriščamo tako malo, kot je malo občinstvo Damjana Murka. Če smo odprte glave in si pogledamo dejstva, je jedrska energija super vir energije. Piratska stranka ima potencial biti glavni akter, ki jo podpira. Glede na to, da je ne zagovarja nobena druga stranka, bi to lahko prineslo dodatne glasove.

Interesi multinacionalk pred človeškimi interesi

Politika proste trgovine, ki jo zastopa Piratska stranka, mi je daleč najbližja. Načela pravične proste trgovine, kjer je glavni namen izboljšati življenje ljudi v dveh ali več državah, je zelo dober. Na tem principu temelji EU, zato lahko prosto proizvajamo nek izdelek in ga prodamo npr. na Švedskem ali v Španiji.

Toda prepogosto se sklepajo (tajni) sporazumi, katerih namen ni izboljšanje življenja za vsakogar, vendar le za interese velikih multinacionalk. Ogromno slabih trgovinskih sporazumov po vsem svetu je znižalo življenjske standarde, omejilo demokracijo in povečalo neenakost. Prostotrgovisnki sporazumi morajo temeljiti na izboljšavi življenj in morajo biti sprejeti javno, podobno kakor EU. Čudovit primer je TTIP, prostotrgovinski sporazum z ZDA, ki bi imel zelo rušilne učinke na naše življenje.

Človeštvo se premika proti globalemu federalizmu in tako dolgo, kot temelji na idejah razsvetljenstva, je to nekaj, za kar se je vredno boriti.

Dobro staro socialno-tržno gospodarstvo

Tržno gospodarstvo je dokazano najefektivnejši sistem in nam je doprinesel veliko dobrega, predvsem obilja in napredka. Toda Laissez-faire ima negativne učinke, kot so povečana neenakost, slabša javna oskrba, (pre)velika moč denarja v politiki, negativni učinki na okolje, zatiranje malih podjetij z monopoli, kar s seboj prinese korporativno državo, ki vodi le do populizma in slabšega življenja. Država mora poskrbeti, da je trg uravnovešen in pravičen, vendar hkrati ne sme zatirati poslovnih iniciativ. Javno zdravstvo, izobrazba, komunala in obdavčenje, ki temelji na višini dohodka, so ključ do uspešne, zdrave, solidarne in predvsem srečne družbe. Verjamem, da nam do neke mere skandinavske države služijo za zgled, ker hkrati poskrbijo za šibke državljane in omogočajo živo tekmovalnost na trgu, ter nasploh z večjimi socialnimi službami olajšujejo življenje.

Eksotika piratskega imena

To je to, kar se tiče programa. Ime Piratske stranke je zelo »eksotično.« Vedno, ko govorimo o piratih, si predstavljamo somalijske pirate, celotne internetne mafije ali enostavno roparje. Vsi, ki prvič slišijo za Piratsko stranko, si dejansko predstavljajo ljudi, ki želijo legalizirati kriminal ali pa nekakšne politične outsiderje ipd.

Ko pa razložimo program stranke, si vsi začnejo predstavljati pirate kot nekakšne zdolgočasene računalničarje, ki želijo v parlament z brezpredmetnimi zamislimi. Kdo bi si mislil, da se za imenom Piratska stranka dejansko skriva kup ljudi z dobrim namenom in svobodomiselnim pristopom.

V stranko me je privabilo tudi dejstvo, da ima Piratska stranka visok potencial. Čeprav je bila ustanovljena leta 2012, je v parlamentarnih volitvah dobila 1,3 % glasov. In če upoštevamo obseg uspeha Piratov okrog sveta in trenutne demografske trende, ima Piratska stranka pred seboj dobro prihodnost in je samo še vprašanje časa, preden pride v parlament. Potencial se bo zagotovo stopnjeval, še posebej, če stranka dobi podporo tudi v bolj oddaljenih delih Slovenije.