Pred kratkim smo bili ponovno priča besu redarstva. Izkusil jo je nek mimoidoči, ki je bil pozoren na postopek redarja in je bil dovolj pogumen, da je pogovor z redarji s pomočjo mobilne kamere snemal, kar se danes šteje za ‘oviranje postopka’. Zakaj že?
Živimo v času, ko ima že vsak posameznik v žepu mobilni telefon in s tem lastno nadzorno kamero. O tem ali je to dobro ali ne – raje drugič. A postavlja se vprašanje: Ali lahko mobilne kamere uporabljamo za snemanje uradnega postopka uradne osebe (policista, redarja) na javnem mestu ali je to morebiti prepovedano?
Odgovor: mnjeh. Odvisno, predvsem očitno od volje posamezne uradne osebe. Pri informacijskem pooblaščencu pa trdijo, da:
Snemanje izvrševanja policijskih pooblastil po mnenju Pooblaščenca predstavlja izvrševanje ustavne pravice do svobodnega izražanja iz 39. člena Ustave RS in 10. člena EKČP. Izvrševanje te pravice se lahko omeji v zelo ozko določenih primerih. Poleg tega je treba upoštevati, da imajo policisti kot javni uslužbenci pri opravljanju svojih delovnih nalog bistveno manjše pričakovanje zasebnosti (in varstva osebnih podatkov) kot posamezniki v zasebni sferi (primerjaj 15. člen Ustave RS).
Praviloma pa je vse skupaj odvisno od primera do primera. Če postopek le snemamo ter s snemanjem izrecno ne oviramo dela uradne osebe bi moralo biti vse okej. Pri tem moramo upoštevati, da:
- z uradno osebo ravnamo kot bi z vsakim človeškim bitjem, spoštljivo in z oliko,
- snemanje ne uporabljamo kot izgovor za dejansko motnjo uradnega postopka,
- predložimo identifikacijo in fizično ne oviramo uradne osebe ter v samem postopku sodelujemo.
A nekateri predstavniki uradnih organov bi ne glede na zgoraj povedano neradi videli, da se njihovo početje snema in ugovarjajo z motnjo njihovega dela, nakar vam odredijo prepoved snemanja njihovega početja ter hitro posežejo po 22. členu ZJRM-ja: neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb.
Pirati smo mnenja, da je v trenutni zakonodaji preveč odvisno od volje posamezne uradne osebe. Glede na široko prisotnost snemalnih naprav in ‘nejasnosti’ zakonodaje zahtevamo, da se področje nadzora dejanj uradnih oseb končno uredi!
Rešitev: telesne kamere
Zelo preprosta rešitev te pravne praznine so vsekakor telesne kamere, katere lahko uradne osebe, ki na javnih prostorih v interakciji z državljani ugotavljajo prekrške in izvajajo uradne postopke ter izdajajo kazni, uporabljajo za dodatno dokazovanje morebitnih kršitev. Razlog je seveda v tem, da se zaščiti osebe, proti katerim teče postopek, uradno osebo, ki izvaja postopek in hkrati poveča zaupanje v pravno državo in integriteto uradnih oseb.
Hkrati pa je nujno, da se takšni podatki obravnavajo kot občutljivi osebni podatki, o katerih se vodijo evidence.
Trenutno izobraževanje redarjev je preveč popustljivo
Poleg nejasne zakonodaje je kritično tudi samo usposabljanje redarjev.
Priznajmo si: nismo vsi za vse. Nekateri so dobri pravniki, drugi zdravniki, tretji mehaniki, četrti policisti itd. Lepo je živeti v sistemu, kjer te pri doseganju ciljev le-ta ne ovira, dokler si jih sam sposoben doseči. A trimesečni izobraževalni program, katerega opravi in na koncu naredi praktično vsak, ki se prijavi, za osebo, ki mora:
- nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
- varovati ceste in okolje,
- skrbeti za varnost na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
- varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino,
- vzdrževati javni red in mir,
- voditi prekrškovni postopek v skladu z zakonom,
- voditi predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s prekrškovnim postopkom,
preprosto ni dovolj.
Dokler je edina naloga redarja, da piše listke za napačno parkiranje, vse lepo in prav. A ko uradna oseba dobi delna pooblastila policista, na sebi nosi človeku nevarno orodje ter ‘orožje’ in se od njega pričakuje, da varuje javno premoženje, trije meseci ‘uvoda v redarstvo’ niso dovolj.
Policisti se na svoje delovno mesto pripravljajo z dvemi leti višje šole. Pred spremembo izobraževalnega sistema so opravljali štiri leta srednje policijske šole. Obstoječ nivo izobraževanja ni primeren za odgovornosti, ki jih v Sloveniji nosi redar, zato Pirati iskreno upamo, da bo država izobraževanje te veje represivnega organa vzela resno in dosledno izboljšala kvaliteto izobraževanja in izobrazbe, ki so jo redarji deležni.
In ne pozabimo: globe NE smejo biti del rednega proračuna
V Sloveniji se tako Policija kot redarstvo praktično soočata z vrsto mobinga, kjer jim delodajalec oziroma nadrejeni ‘neuradno ukažejo’, da je treba napisati toliko in toliko kazni ter izpolniti državno ‘uravnilovko’, drugače jih bodo vsi skupaj dobili od tistega, ki v hierarhiji državne oziroma občinske uprave bdi nad njihovim delovnim mestom.
Čas je, da to prakso izkoreninimo iz slovenskih državnih in občinskih organov. Kazni nimajo namena polnjenja finančne vrzeli, ampak naj bi vzpodbujali spoštovanje zakona s strani vseh, tako zasebnih posameznikov kot tudi uradnih oseb. Zahtevamo, da se vsi prilivi, ki izvirajo iz glob in kazni, preuredi v izredne dohodke, ki naj se prenehajo smatrati kot kvota, katera se mora na letni ravni izpolniti. Kazni naj bi imele namen korekcije odnosa posameznika, ne zbiranja denarja za državno blagajno, ne glede na to, kako osiromašena je!
