Danes svoj 49. rojstni dan praznuje Julian Assange.
Assange je že več kot leto dni priprt v strogo varovanem britanskem zaporu Belmarsh, kjer čaka na razsodbo o izročitvi Združenim državam Amerike. Tam mu grozi nepravično sojenje in do 175 let zapora zaradi objave informacij, ki ZDA bremenijo vojnih zločinov v Iraku.¹
Razkritja Wikileaksa, katerega urednik je bil Assange, pa se direktno tičejo tudi Slovenije. Iz diplomatskih depeš, ki so jih objavili, je razvidno, da je ob Pahorjevi želji po srečanju z Obamo nenavadno pogosto bilo istočasno omenjano sprejemanje zapornikov iz Guantanama, ki pa se konec koncev, kljub srečanju obeh predsednikov, vendarle ni udejanilo.²
Opazovalci Združenih narodov so že oktobra lani Assangevo brutalno obravnavo v zaporu ocenili za mučenje, a se to, vsem pozivom navkljub, nadaljuje.³
Kljub pogostemu medijskemu obračunavanju, grožnjam in drugim oblikam maščevanja, se žvižgačem pri nas, napram tistim, ki razkrivajo zločine ZDA, ne odvzema prostosti in jih muči, a je njihova zaščita še vedno daleč od celostne in učinkovite.
Rešitev, s katero bi hkrati sledili določbam lani sprejete evropske direktive o žvižgaštvu⁴, je tudi vzpostavitev kanalov anonimnega poročanja v institucijah in podjetjih.
Organizacije kot so mednarodno kazensko sodišče, Transparency International, Le Monde in drugi v ta namen uporabljajo odprtokodni program Globaleaks.⁵
V Italiji so Globaleaks, skupaj s Transparency International Italija, vzpostavili platformo WhistleblowingPA, ki brezplačno omogoča vzpostavitev lastnih varnih kanalov za žvižgaštvo, v skladu s protikorupcijsko zakonodajo.⁶
Tovrstno prakso lahko prenesemo k nam.
