V naravoslovne ume imaš vpogled tudi kot predavatelj na ŠC-PET, stik imaš z mladimi, ki se bodo v prihodnosti poklicno ukvarjali z informatiko in telekomunikacijami. Kako vidiš te mlade naravoslovce?
To so ljudje, ki so odrasli z novimi tehnologijami. Uporabljajo jih veliko bolj inovativno tudi za ustvarjanje česa novega, medtem ko smo jih mi uporabljali zato, da bi si olajšali vsakodnevna opravila. Če malo poenostavim, ko so prišli računalniki, smo jih videli kot nadomestilo pisalnega stroja ali kot nove igralne avtomate. Danes imajo mladi telefone in se ne obremenjujejo s tem, namesto česa naj jih uporabljajo, preprosto jih uporabljajo. Ta miselni preskok je ključen za bodoči uspešen razvoj družbe.
Poleg tega, da si predavatelj, si tudi vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. Bil si vodja sektorja za informatiko in komunikacije. Kakšna je danes Slovenija skozi perspektivo centrov za obveščanje 112? Morda tudi civilne zaščite in gasilcev, ki so nedavno za uveljavitev pravic morali stavkati.
Dobri smo, kar nam priznavajo tudi v Evropi. Se pa stvari hitro poslabšujejo. Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je ostalo nedotaknjeno in ni doživelo kakšnih velikih reform. To, da še vedno temelji na prostovoljstvu, se je ob naravnih nesrečah vedno pokazalo kot pozitivno. To so ljudje, ki vedo, kaj delajo, ker v to verjamejo. Zato to počnejo dobro. Nujne reforme, ki so pred nami, te energije ne smejo zatreti.
Številka za klic v sili 112 je dvajsetletna zgodba o uspehu, a žal je aktualna tehnologija stara že 10 let, vizije razvoja pa ni, saj je politika ne dopušča, hkrati pa je stroki odvzela vso veljavo in moč odločanja. To je tudi eden od razlogov, zaradi katerega se moramo tudi strokovnjaki tehnične stroke začeti bolj aktivno vključevati v politiko, če hočemo stvari v Sloveniji premakniti naprej in na bolje.
Stavka gasilcev je bila več kot upravičena, saj s svojim delom družbi prispevajo veliko več, kot jim družba vrača. Stavka je bila samo prvi korak k nujni celoviti ureditvi položaja gasilcev, za kar se tudi osebno zavzemam.
Omenil si politiko. Zakaj si v Piratih?
Piratom sem se pridružil, ker sem videl, da so to ljudje, ki politiko razumejo v njenem prvobitnem pomenu. Niso bili obremenjeni s preteklostjo, hoteli pa so se ukvarjati s politiko. Program je bil pravi, morda nekoliko provokativen, a kot je zgodovina pokazala, smo Pirati ubrali pravo pot in vemo točno, kaj bi radi in kam bi radi.
Ne maram strank, ki nimajo vizije, ali pa je ta usmerjena v preteklost. Pirati smo dovzetni za vse dobre zamisli, ne glede na to, kam so ideološko usmerjene. To pa je bistvo moderne politike in pogoj, da Slovenijo popeljemo naprej.
Pirati smo sposobni odpirati tudi družbeno provokativne teme, kar je prav. Tudi zgodba s konopljo kaže, da se je treba v pravem času pogovarjati o pravih družbenih problemih, ne pa jih pometati pod preprogo.
Kdorkoli spremlja Pirate, ve, da je osnoven element Piratov efektivna transparentnost. Sem spada tudi dostop do informacij javnega značaja. Kako, glede na svoje izkušnje, vidiš Piratsko dinamiko na tem področju?
Javnost dela javnih služb se vedno znova izkaže kot najboljši način za onemogočanje korupcije.
Hkrati transparentnost vidim tudi v smislu razvoja, saj se borimo za to, da bi bile vse iz javnih sredstev financiranje raziskave in posledično informacije o njih javno dostopne. Napredek vedno temelji na preteklih izkušnjah. Če omejujemo dostop do teh informacij, kot so recimo plačljivi znanstveni članki, onemogočamo napredek.
Pirati so do volitev delali na veliko projektih. Kaže, da je zakon o regulaciji in legalizaciji konoplje postavil Pirate na medijski in politični radar. Kje so po tvoje Pirati politično danes?
Če bi to vedel, bi bil prerok. Primer konoplje je lep primer, kako Pirati znamo in razumemo politiko v njeni celoti. Konoplje se nismo lotili populistično, ampak celovito – s stališča ekonomskih koristi, varnosti. S tem projektom smo pokazali svojo politično zrelost.
Kot eden dolgoletnih Piratov – kot je znano, se misliš tudi resno angažirati na bližajočih se parlamentarnih volitvah – me zanima tvoja izkušnja s soočenjem na temo financiranja drugega tira. Pirati smo bili proti, soočenje pa je bilo dinamično, celo farsično.
Sporočilo soočenja žal ni bilo pravo. Ljudje so si zapomnili komično-farsične dogodke. Čas je kljub temu pokazal, da smo izbrali pravo stran. Moram poudariti, da Pirati nismo nasprotovali gradnji drugega tira. Nasprotovali smo obravnavi tematike, kot jo je izbrala vlada. Projekt ni bil transparenten, dokumenti niso bili dostopni pred referendumom. Tudi zadnja odločitev ustavnega sodišča je pokazala, da referendumska kampanja ni bila enakopravna.
Bili smo na pravi strani, ki pa ni bila monolitna. Piratski pogledi na drugi tir so bili po mojem mnenju dokaj jasni, in med ljudmi tudi dobro razumljeni.
Še eno hipotetično vprašanje. Leto 2022 je. Pirati smo se leta 2018 z desetimi odstotki uvrstili v parlament. Katere so tri stvari, za katere si želiš, da bi jih Pirati spravili v družbo, v našo zakonodajo? Kaj so tiste stvari, za katere se splača boriti?
Zakonodaja, ki bo omogočila več možnosti za zaposlovanje in podjetništvo še zlasti za mlade. Družbo prihodnosti vidim kot družbo, ki bo znala uporabljati in izrabljati tehnologijo za svoje koristi. To je ta tako imenovana informacijska družba.
Druga stvar je mnogo večja transparentnost delovanja javne in državne uprave, ki bo prinesla tudi racionalizacijo uprave in boljši servis za ljudi. Nepojmljivo mi je, da danes dve uri čakaš, da vložiš samo prošnjo za potno listino.
Tretja vizija pa je ta, da politika spet dobi pravo mesto. Da se politikantstvo, zaprt krog ljudi, ki zlorablja politiko za interese vladanja, razklene in dobi resno konkurenco. To bo politiko pripeljalo v tirnice tja, kjer mora biti.
Slovenijo leta 2022 vidim tudi kot regionalno organizirano državo, v kateri bodo ljudje regionalno politiko čutili kot svojo politiko, ne pa danes, ko čutijo državno politiko kot politiko političnih elit.
S.P.
* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.
