Države žvižgače ščitijo – ali pa tudi ne

Žvižgači so tisti pogumni posamezniki in posameznice, ki igrajo ključno vlogo pri odkrivanju korupcije, prevar in drugih nepravilnosti, ki povzročajo škodo javnemu interesu. Z razkrivanjem podatkov o nepravilnostih so žvižgači pomagali rešiti tudi marsikatero življenje. Obvarovali so milijarde evrov javnih financ ter preprečili poslabšanje stanja in nastanek hujših škandalov. Napredne države te pogumne in družbeno izjemno koristne ljudi ustrezno zaščitijo.

Na Irskem ni heca

Eno najboljših ureditev, ki vsebuje vsa priporočila različnih institucij, ima Irska. V njihov zakon (Protected Disclosures Act (PDA)) so vključena tako zasebna kot javna podjetja. V okviru zakona deluje Workplace Relations Commission (WRC), ki pomaga pri vložitvi prijav in obravnava pritožbe žvižgačev, katerim se hočejo po razkritjih nadrejeni maščevati in jih zato doletijo povračilni ukrepi. Zaposleni lahko prijavo podajo preko spletnega obrazca, podana pa mora biti v 6 do 12 mesecih od storjene nepravilnosti.

Britanija s tradicijo, a zastarelim zakonom

Najstarejši zakon o zaščiti žvižgačev ima Velika Britanija. Zakon iz leta 1998 danes ne nudi več zadostne zaščite prijaviteljev. Postopki pred sodišči še vedno potekajo predolgo, žvižgači pa v povračilo zaradi svojih razkritij pogosto izgubijo službo.

Mračni srednji vek na Madžarskem

Na Madžarskem po novih dopolnitvah zakona, ki so bila sprejeta 2014, podjetjem ni potrebno imeti sistema prijavljanja. Podjetja, ki tak sistem imajo, pa morajo biti prijavljena pri Madžarskem organu za varstvo podatkov (NAIH) in morajo postopek prijave objaviti na svoji spletni strani. Delodajalec je dolžan neanonimno prijavo raziskati in če ugotovi, da gre za kršitve zakona, obvestiti organe pregona. Imajo tudi ombudsmana, ki prijav ne preiskuje, ampak jih samo posreduje ustreznim inštitucijam.

Malta: premalo podatkov o rezultatih

Malta ima dober zakon, se pa pojavljajo težave pri njegovem izvajanju. Malo je podatkov o rezultatih. Vsa javna in zasebna podjetja morajo imeti urejene postopke prijavljanja, vključno z Uradnikom za žvižgače, kjer deluje kontaktna oseba, seznam teh oseb pa objavi ministrstvo. Prijaviteljev se ne razkriva in se jim pod določenimi pogoji nudi zaščita.

Nizozemska brez zaščite zaposlenih

Nizozemska ima javno agencijo (Whistleblowers Authority) s proračunom 3 milijone evrov, ki spada pod notranje ministrstvo, a deluje neodvisno. Njena glavna naloga je svetovati ljudem, a zaposlenih ne more zaščititi pred povračilnimi ukrepi, to je v pristojnosti delavskih organizacij. Podjetja z vsaj 50 zaposlenimi in javne institucije morajo tudi imeti določene procedure za prijavljanje nepravilnosti.

V Belgiji zaščita le na področju javnih podjetij

Zaposleni v Belgiji lahko prijavo opravijo na delovnem mestu, pri osebi, ki jo imenujejo Personne de confiance d’intégrité, ali PCI. Ta oseba, ki zaposlenemu samo svetuje, ni pooblaščena za raziskovanje, primer preda varuhu človekovih pravic. Če tej osebi ne zaupajo, se lahko obrnejo direktno na varuha. V primeru, da prijave ne pokriva zakon o žvižgaštvu, jo predajo Centru za integriteto. Taka ureditev velja le za javna podjetja, za zasebna zaščite žvižgačev nimajo urejene.

Slovaška: visoka nagrada za žvižgače

Zakon na Slovaškem od javnih podjetij in zasebnih podjetij z vsaj 50 zaposlenimi zahteva, da imajo notranji sistem prijavljanja nepravilnosti, ki mora biti dostopen 24 ur na dan. Prijave morajo biti obravnavane v 90. dneh, delodajalec pa mora obveščati o rezultatih preiskav. V primeru, da se prijava zaključi s sodno obsodbo, je žvižgač upravičen do nagrade v višini do 50 minimalnih plač.

Francija: ključna je dobronamernost

V Franciji velja zakon s Sapin II, ki zaposlene ščiti v primeru, da so prijavo podali dobronamerno. Prijavo se poda nadzorniku ali za to določeni osebi na delovnem mestu.

Sistem notranjih prijav imajo tudi na Švedskem, tam se zaposleni lahko obrnejo tudi na sindikat. Zaščita žvižgača je možna le v primeru, da ta ni kazensko preganjan. Javni uslužbenci v Italiji so zaščiteni v primeru prijave kaznivih dejanj sodnim oblastem ali računskemu sodišču. Avstrija ima urejeno anonimno spletno prijavo pri tožilstvu.

Pa Slovenija?

Pri nas deloma pokriva to področje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in deloma zakonodaja s kazenskega področja, vendar pa manjka svoj, celosten zakon o zaščiti žvižgačev, ki predstavlja najboljši način preprečevanja korupcije in drugih nečednih dejanj.

Čeprav literatura s področja uvršča Slovenijo med države z dobro urejenim sistemom zaščite žvižgačev, pa le ti vedo, da temu še zdaleč ni tako. Kar manjka, je celostni sistem zaščite prijaviteljev v času postopka oziroma vseh postopkov, ki se odprejo zaradi prijave v okviru neodvisne agencije. Prav tako mora tak sistem imeti varovalke, da se prijav ne zlorablja zaradi svojih osebnih interesov ali maščevanja, saj je namen žvižgaštva preprečevanje ali osvetlitev nečednih dejanj in ne zloraba sistema kot takega.