Pred 28 leti smo prvič v svoji zgodovini dobili lastno državo z imenom državljanov, ki so njeni prebivalci. V 28 letih nam je uspelo marsikaj dobrega in slabega, za kar tudi sami nosimo odgovornost. Zgodovina nas na napakah drugih uči, da jih sami nikoli več ne bi ponovili. A to ni izgovor, da lahko v zgodovini živimo.
Poslušati mnenja in doživetja drugih, sodobnikov in prednikov, je modro. A ko pride do odločitev, jih moramo slej ko prej sprejeti sami ter nositi vso odgovornost za njene posledice, pa naj bodo dobre ali slabe.
Za samostojnost smo se odločili volivci. Rekordna volilna udeležba bo v naši zgodovini odmevala še dolgo. V Evropsko Unijo smo stopili skupaj, odločilen glas smo zopet bili volivci. Politično strujo, ki jo tako radi imenujemo “elita”, smo na tron oblasti izglasovali – do sedaj že veste odgovor – volivci.
Klic po odgovornosti in sprejemanju odločitev naj ne bo usmerjen samo proti politiki, ampak tudi med nas, volivce. Živimo v demokratični državi, kjer se sliši vse, ki kaj povedo, upošteva pa le najglasnejše. Kako torej lahko potemtakem pričakujemo, da nas bodo v vladi in državnem zboru slišali, kaj šele poslušali če smo tiho, sploh na dan glasovanja?
Seveda bi morali politiki odločitev sprejeti namesto nas – saj smo jih zato izvolili. A kakšno odločitev? Definirali naj bi, kaj je socialna država. Nekateri trdijo, da nam je to uspelo. Po čigavih kriterijih? Smo jim sporočili, kaj pričakujemo mi, državljani? Nosimo to odgovornost na sebi, ali jo ravno tako prelagamo na druge?
Odgovornost ni nekaj, k čemur so zavezani le tisti, nad katerimi bdi oko državljana. Odgovornost stoji na vseh nas! Naša odgovornost je predvsem informiranost. Vedeti moramo, kaj se dogaja, kakšne odločitve se sprejemajo, kdaj se sprejemajo, kaj rešujejo ter predvsem zakaj. Brez spremembe politične kulture večine se tudi manjšina v politični eliti ne bo preobrazila.
Spremembe so težke, Pirati se tega zavedamo, saj je navado najtežje izkoreniniti. Ali to pomeni, da moramo sistem neprestano spreminjati? Nikakor. Pomeni pa, da ne smemo biti zadovoljni s polovičarstvom, ampak z dobro izdelanimi rešitvami, ki jih zob časa ne bo porušil kar tako. Take rešitve lahko naredimo le s skupnimi močmi z evolucijo politike, ki uči, da se za odločitve ne obračamo samo na državo kot institucijo, ampak predvsem nase in našo voljo, da spremembe uveljavimo pametno, pravočasno a preudarno. To lahko dosežemo le, če si sistem upamo spremeniti.
Želimo vam lep dan državnosti!
